Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Minister za kulturo Vasko Simoniti je komentiral rezultate medijskega razpisa, na katerem bodo nekateri mediji – menda proti pričakovanjem, ostali praznih rok. Poudaril je, da se mu zdi prima, da se je stanje malce uravnotežilo. Dejal je, da so člani strokovne skupine, ki je o projektih odločala, po njegovem mnenju kompetentni. “Nova komisija, ki je bila imenovana, je strokovna, profesionalna in je iskala poleg kakovosti tudi to ravnotežje,” je povedal Simoniti.
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je pojasnil, da je odločitve, kateri od prijavljenih projektov je na letošnjem razpisu dobil državna sredstva, sprejela strokovna komisija. Sam sicer ni natančno prebral vsega, je pa njihove predloge sprejel in podpisal odločbe. Ob tem se mu zdi, da odločitve veliko bolj sledijo zavezi k medijskemu pluralizmu, ki je tudi ena od zavez EU. Tisti, ki so izpadli, bodo verjetno žalostni in se bodo pritožili ali opozarjali, da se jim je zgodila krivica, je dejal. “Nekateri so izpadli, drugi so pa prišli noter in če pogledate strukturo, veste, da so različnih pogledov,” je izpostavil. Na ministrstvu za kulturo so v torek za STA navedli, da bodo rezultate razpisa s prejemniki, ocenami in višino odobrenih sredstev javno objavili, ko bodo vse odločbe vročene. Strokovna komisija je sicer odločala o 143 vlogah na dveh področji, v okviru razpisa bodo razdelili 2.651.647 evrov.
Po Simonitijevih besedah so v Bruslju s sogovorniki odprli vprašanje medijske krajine v EU, ki je slabša, kot je bila, “ker nastajajo nove tehnološke platforme, ki so močne, ki se razpršujejo in ki drobijo medijsko sliko”. Po besedah ministra bi EU rada našla poti, da bi medije podpirala. Tako se zdaj pogovarjajo o tem, ali bi šlo za državne podpore ali podpore na evropski ravni. Ob tem je še ocenil, da se v Sloveniji in Evropi izgubljajo svoboda govora, medijska svoboda in medijski pluralizem.
Slovenija se trudi zagotoviti različne vire financiranja za kulturo
dr. Vasko Simoniti se je sicer v torek Bruslju udeležil rednega zasedanja Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. Slovenija podpira celostni pristop k iskanju rešitev za okrevanje kulture in ustvarjalnih sektorjev. Še zlasti poenotenje mehanizmov za črpanje sredstev na evropski ravni. Kultura in kulturna dediščina sta lahko izjemni generator ponovnega zagona pri okrevanju gospodarstva. Zato je treba več evropskih in nacionalnih sredstev usmeriti v obnovo in oživljanje kulturne dediščine, tudi v povezavi s turizmom. Slovenija se trudi zagotoviti različne vire financiranja za kulturo: letos rekorden proračun za kulturo, izvajati se je začel t.i. kulturni evro, zagotovljena dodatna sredstva iz instrumenta za odpornost in okrevanje. Prednostne naloge Slovenije v okviru predsedovanja svetu EU s področja kulture ter avdiovizualne politike in medijev bodo inovativni potencial kulture in konkurenčnost evropskih vsebin ter soočenje s posledicami pandemije covida-19 na kulturnih in kreativnih sektorjih.
