Piše: Anamarija Novak
Potem ko je Robert Golob na zaprtem (!) kongresu za javnost postal predsednik stranke, že na veliko izključuje. Na drugi strani pa desna politična stran povezuje. To so pokazali v gibanju Povežimo Slovenijo, ki mu pripada tudi stranka Konkretno ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.
»G. Golob ima prav. Bolj kot program so pomembni nosilci. @vladaRS (katere del je @Konkretno_) je Ilirski Bistrici omogočila sredstva za vodovod, novo športno dvorano, 2 mio več za investicije na leto (sedaj 4 mio prej 2), itd. Kako se obnaša @PocivalsekZ in @Konkretno_ torej vemo.« To je tvit župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, s katerim je namignil, komu (ne)zaupa, ali če bi parafrazirali svetopisemski stavek, »po njih sadovih jih boste spoznali (Mt 7,20)«. Prav tako Rojc nima dobrih besed niti za stranko SD, ki ji je nedavno pripadal. Rojc je namreč tvitnil: »Pri SD-ju bi vodili državo, pa se zapleta že pri spletni strani. Tanja, prosim, poskrbi, da me umaknejo iz evidenc SD-ja.« Sicer pa smo že pred leti videli, kako bi tako imenovana koalicija KUL (ne)vladala, sedaj pa ji dela preglavice še Golobova stranka, saj kakšne velike ljubezni med njimi ni, čeprav Golobovo stranko marsikdo vidi kot peti element Kula. »A resnim poznavalcem slovenske politike je pred aprilskimi volitvami jasno dvoje: o novi @vladaRS tokrat odloča volilni rezultat liste @PovezimoSlo in šlo bo zelo na tesno, poslanec, 2 ali 3 razlike. Zato pri enih totalna histerija,« pa meni novinar Bojan Požar.
Levica ne goji ljubezni do Goloba
Če lahko verjamemo kolumnistki časnika Delo Mojci Pišek, ki pripada stranki Levica, o voditelju nove stranke Gibanje Svoboda nima prav dobrega mnenja. Levica je namreč na Facebooku objavila njen zapis, v katerem je Piškova primerjala Roberta Goloba in Luko Mesca ter se med drugim retorično vprašala, zakaj bi imel poslovnež več referenc od poklicnega politika: »Zakaj je kandidat, ki o svoji stranki govori kot o projektu, o politiki pa kot o produktu, boljši od kandidata, ki o politiki govori kot o programu? Zakaj je kandidat, ki med načeli našteva tekmovalnost in srečo, boljši od kandidata, ki govori o blaginji za vse, ne le za peščico? Zakaj je kandidat, ki je ‘malce lev, malce desen’, boljši od kandidata, ki ne gre bolj desno od Alenke Bratušek? Zakaj je preseganje politične polarizacije boljše od vztrajanja pri načelih in nekompatibilnosti nekaterih politik? Zakaj je kandidat, ki govori o donosih in podjetništvu, boljši od kandidata, ki govori o pravičnosti in enakosti?« se sprašuje Piškova, ob tem pa še: »Zakaj se mediji zaljubijo v kandidate, ki jih očarajo z besedami ‘drugače’, ‘sprememba’ in ‘svoboda’, nikoli pa v kandidata, ki na 77 straneh govori o možnostih demokratičnega socializma?« Sodeč po tem zapisu Piškove je mogoče sklepati, da v Levici ljubezni oz. naklonjenosti do Goloba v predvolilni tekmi ne bo.
Golob že na veliko izključuje
Robert Golob je postal predsednik stranke na zaprtem (!) kongresu za javnost, kar je unikum v slovenski politiki. Stranko Z.Dej so preimenovali v Gibanje Svoboda, a se žal ime stranke ne odraža v Golobovih besedah, saj so te polne groženj o izključevanju. Za podpredsednico stranke je izbral celo sodnico, ki je v preteklosti na družbenih omrežjih dejala, da je predsednik vlade Janez Janša diktator. Temu pritrjuje tudi Golob: »Z vsem, kar je rekla, se strinjam tudi jaz danes.« Seveda premier Janša ni niti D od diktatorja, kar je jasno vsem. Označiti človeka za diktatorja, ki je na zadnjih volitvah prejel daleč največ glasov, pa je vse prej kot povezovalna politika. Čeprav Golob pravi, da se ne bo prepiral in da bo povezovalen, pa že v temelju polovico volilnega telesa izključuje iz svoje politike. Dodajmo, da je bil precej kritičen do Goloba kot gospodarstvenika celo Sandi Češko, podpornik stranke SD, saj je dejal, da je lahko imeti tako visoko plačo, če si monopolist.
Povezovalno gradijo Slovenijo
Kako se povezovalno gradi Slovenija, pa kaže sedanja koalicija že skoraj dve leti. Tako je nedavno sprejela tudi predlog ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Najranljivejšim skupinam ljudi bo namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov, gospodinjstva bodo tri mesece oproščena plačevanja omrežnine za elektriko, na najnižjo mogočo stopnjo pa se bodo znižale trošarine na elektriko in pogonska goriva. Vlada je zaradi dviga cen energentov pripravila tudi predlog zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu. »Ukrep je vreden 70 milijonov evrov in bo zajel približno 14.500 gospodarskih subjektov,« je minulo soboto na novinarski konferenci po seji vlade dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Premier Janez Janša pa je dejal, da je vlada sprejela dva zakona in dve trošarinski uredbi, v katerih je predlagala tako simetrične ukrepe, ki so namenjeni vsem, kot asimetrične, s katerimi želi omiliti energetsko revščino pri najbolj ranljivih skupinah državljanov. T. i. energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov je vlada po Janševih besedah namenila več kot pol milijona ljudem, ki jih je energetska draginja posebej prizadela. Prejelo ga bo približno 67 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka, poleg njih pa tudi upokojenci z do 1000 evrov pokojnine, invalidi, velike družine in še nekatere ranljivejše kategorije.
(foto: Twitter)
Oprostitev plačevanja omrežnine za elektriko in nižje trošarine
Med simetričnimi ukrepi je po premierjevih besedah najpomembnejši ukrep oprostitev plačevanja omrežnine za elektriko za tri mesece, in sicer od 1. februarja do 30. aprila. Skupaj z nižjimi trošarinami na elektriko na najnižjo mogočo stopnjo se bo znesek na položnicah znižal za od 30 do 35 odstotkov. Na najnižjo mogočo stopnjo se z uredbo s 1. februarjem znižujejo tudi trošarine za pogonska goriva in kurilno olje. Del stroškov bo krit iz dobička podjetij, ki jim gre omrežnina za električno energijo, je pojasnil Janša. Kot je še dejal, naj bi se po napovedih energetska kriza po aprilu umirila. »Če se to ne bo zgodilo, bo vlada predlagala podaljšanje veljavnosti ukrepov,« je napovedal premier.
Pomoč gospodarstvu in kmetijstvu
Zaradi visokih cen energentov je vlada presodila, da je potrebna nepovratna pomoč gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivnim podjetjem. Vlada je za to določila pogoje, ki jih morajo podjetja izpolnjevati, med drugim, da jim bodo stroški energije letos v primerjavi z letom 2021 narasli za več kot 30 odstotkov. Upravičenci bodo morali do konca marca na finančno upravo predložiti izjavo, finančna uprava pa bo pomoč v enkratnem znesku izplačala do 20. aprila. Če bo upravičenec pozneje ugotovil, da je zaprosil za preveč sredstev, jih bo moral vrniti do konca januarja prihodnje leto, je dejal Počivalšek. Shemo pomoči mora odobriti Evropska komisija. Višina pomoči bo odvisna od prihodkov od prodaje in deleža stroška energije v poslovnih odhodkih. »Pričakujemo, da bo najnižji znesek pomoči 50 evrov, najvišji pa dva milijona evrov,« je dejal minister Počivalšek. Zakon ureja tudi pomoč na področju kmetijstva. Nosilci kmetijskih gospodarstev imajo namreč tudi večje stroške v kmetijski pridelavi. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo na podlagi podatkov v 30 dneh od uveljavitve predpisa odpremila informativno odločbo. Finančno nadomestilo se bo podelilo v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe.
