Piše: Gašper Blažič
Prihodnje parlamentarne volitve bodo najkasneje marca 2026, kar pomeni, da je do njih samo še dobro leto. Lahko pa se zgodi, da bodo že prej, če bo največja vladajoča stranka presodila, da bi z odlašanjem izgubila preveč.
Postavlja se vprašanje, ali se je tudi vodja nove (uradno zunajparlamentarne) stranke Demokrati Anže Logar uštel pri rokih glede predčasnih volitev. Sicer je res, da bo lahko ustanovil novo poslansko skupino, odkar se mu je priključil tudi odpadniški poslanec Svobode Tine Novak. Za ustanovitev nove poslanske skupine so namreč potrebni najmanj trije člani, da imajo tudi zagotovljeno osnovno infrastrukturo, vendar pa Logar doslej te možnosti ni imel, saj se mu Dejan Kaloh ni hotel pridružiti, prav tako ne Mojca Šetinc Pašek.
Se bo NSi osvobodila blokad?
Gibanje Svoboda ima zadnje čase precejšnje težave. Slovo Tineta Novaka od njene poslanske skupine je samo vrh ledene gore, vedno teže namreč obvladujejo tudi NSi, ki je še malo pred tem igrala vlogo »državotvorne opozicije«, dokler ni prišlo do puča na Darsu in odstavitve prvega moža te ustanove Valentina Hajdinjaka, vidnega člana NSi. Kot pravijo nekateri viri, je izstop Lojzeta Peterleta stranko precej huje prizadel, kot so pripravljeni priznati, tako da se sedaj že pojavljajo načrti, da bi se Matej Tonin, ki je še komaj zaznaven v medijih, počasi poslovil od vodenja stranke. Vsekakor še pred volitvami. V prihodnje naj bi vodenje prevzel nekdo iz poslanske skupine NSi, verjetno kdo od retorično močnejših poslancev, kot sta denimo Vida Čadonič Špelič ali pa Aleksander Reberšek. Pojavljajo se tudi pogovori o morebitnem združevanju s SLS, ki je še vedno zunaj parlamenta in bi se lahko na prihodnjih volitvah prebila čez prag samo z novim predsednikom, denimo Petrom Gregorčičem – vendar je ta načrt za zdaj propadel. Znotraj NSi – zlasti v njenem tajništvu − pa je še vedno zelo močna težnja, da bi kontrirala večji in vplivnejši SDS. Pričakovati pa je, da bodo še pred volitvami poskrbeli za anuliranje sklepa, da v koalicijo s SDS ne bodo šli, dokler bo stranko vodil Janez Janša.
Nauk iz leta 2004
Toda na drugi strani precejšen del pomladno usmerjenih intelektualnih krogov poziva k poenotenju v slogu Demosa, saj medsebojni prepiri dejansko demoralizirajo volilno telo. Razkroj vladajočega Gibanja Svoboda sam po sebi namreč še ne prinaša zmage desne oz. desnosredinske alternative. Leta 2004, ko se je Ropova LDS sesipala sama vase, je imela SDS dokaj učinkovit strokovni svet, ki je ves čas predstavljal konkretne rešitve za ljudi, to pa je tudi podoben recept, kot ga je v zadnjem času pred ameriškimi volitvami uporabil Donald Trump in za seboj potegnil tudi sloje, ki so navadno bolj podpirali ameriške demokrate. No, Trumpu je dejansko do zmage veliko pomagalo tudi poenotenje, ko so se začeli preostali republikanski kandidati odrekati kandidaturi in mu dali podporo (celo tisti, ki so bili do Trumpa kritični). V Sloveniji pa je potrebno tudi civilnodružbeno poenotenje: leta 2004 se je zgodil Zbor za republiko, ki je ne samo poenotil pomladne stranke, ampak vsaj za nekaj časa potegnil k sebi filozofa Tineta Hribarja, ki je bil takrat na vladajočo levico jezen zaradi njenega nepietetnega odnosa do mrtvih – kar je pravzaprav še vedno aktualno. Pozna jesen tistega leta je prinesla relativno zmago, toda Slovenija sedaj potrebuje odločnejšo zmago desne sredine. Če bi se spet zgodilo podobno kot po letu 2018, da bo koalicijo sestavilo pet ali celo šest strank koalicije »antijanša«, bo sledil nov kaos.
Treba bo več skupnega nastopa
Res je sicer, da proporcionalni sistem, kot ga imamo sedaj v Sloveniji, sam po sebi sili stranke v posamične nastope, vendar bo vsaj pri manjših potrebno združevanje v eno listo po zgledu liste »Povežimo Slovenijo«, ki pa je na zadnjih volitvah osvojila premalo glasov za preboj v parlament. Povsem verjetno je, da bi SLS in NSi sestavili skupno listo, kar sta nekoč že storili na volitvah v Evropski parlament. SLS ima predvsem težave, ko je pogrnila na volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, a šele po tistem so se v Gibanju Svoboda spomnili, da bi lahko zbornico enostavno ukinili oziroma jo prisilili k samoukinitvi. Postavlja se vprašanje, ali bo SLS zbrala toliko moči in poguma, da se bo zoperstavila vladnemu načrtu uničenja slovenskega kmetijstva. Obstaja pa druga bojazen: nastanek novih strank – Demokrati, Glas upokojencev, po novem še Kalohovi Suvereni – bi lahko, če bodo stranke nastopile posamično, prinesel velikansko množico izgubljenih glasov, ki bodo »ostali zunaj parlamenta«, njihov edini učinek bo, da bodo zaradi sedanje zakonodaje črpali nekaj malega davkoplačevalskih sredstev v naslednjem mandatnem obdobju (pod pogojem, da osvojijo najmanj en odstotek glasov). Priložnost pa bo treba izkoristiti, ker sedaj kaže, da novega obraza, ki bi ga lahko na hitro poslali v boj, ne bo.
