Piše: Nova24TV.si
Slovenija je doslej iz Načrta za okrevanje in odpornost pridobila le (sramotnih) 9,31 odstotka dodeljenih sredstev in je na predzadnjem mestu 22 držav članic EU. Golobova vlada očitno laže Evropski komisiji.
Lani v tem obdobju (januar–februar 2022) je Slovenija iz Bruslja pridobila 255 milijonov evrov, letos v istem obdobju le 146 milijonov evrov (v dveh mesecih 109 milijonov manj). Če bo šlo tako naprej – in kaže, da bo tako – bo Slovenija ob koncu leta 2023 ob 650 milijonov evrov, ki bi jih sicer lahko prejeli.
Raje bodo navili davke
Hkrati je vlada Roberta Goloba priznala, da črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je bilo načrtovano. Ministrstvo za finance je pripravilo tudi izhodiščni seznam naložb, ki bodo izločene iz Načrta za okrevanje in odpornost oziroma bo financiranje naložb z nepovratnimi evropskimi sredstvi zmanjšano. V novem seznamu je črtanih kar 286,7 milijona evrov, kolikor bi država lahko dobila nepovratnega denarja iz Bruslja.
Na seznamu so projekti, za katere naj bi bili različni vladni resorji presodili, da v rokih, predvidenih v načrtu, ne bodo izvedeni, so nas prejšnji teden prepričevali na vladi. Seznam naj bi sedaj uskladili z javnostjo in Evropsko komisijo, dokončen predlog pa bodo po navedbah ministrstva v Bruselj poslali predvidoma aprila oziroma maja.
Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je na novinarski konferenci dejala, da bodo nekateri projekti delno ali v celoti izločeni iz načrta. Za tiste, ki so po mnenju Golobove vlade pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja. Kaj so alternativni viri? Zadolževanje države ali pa novi davki.
Projekti glede na vladno (ne)sposobnost
Minister za finance Klemen Boštjančič je na seji parlamentarnega odbora za finance ob koncu prejšnjega tedna dejal, da so posamezne projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost izključili na podlagi dveh kriterijev. Ključni princip je bil, kaj je najbolj izvedljivo, da bodo izpeljali, in drugo, kaj lahko Slovenija pogreša. Poslanec Anže Logar pa je ob tem dejal, da to pomeni, da vlada prevzema vso odgovornost za ta seznam. “Zato, ker se je vlada glede na izvedljivost, ne pa glede na pomembnost odločila, kaj bo umaknila iz tega seznama. Poudaril je, da je izvedljivost odvisna samo od vlade. »Če da vlada prioriteto nečemu, bo vlada to naredila. Če vlada reče, da zakon o dolgotrajni oskrbi prestavlja za eno leto, ga bo prestavljala še za drugo leto. Ker nima nobenega vzvoda oz. nobenega pritiska, da to naredi. Vlada je dirigent, ministri so orkester in potem zakonodajalec oz. posamezni uradi in službe delajo na podlagi tega. Če vlada nima iniciative, če sama ne pove, kaj je pomembno, potem nihče drug tega ne bo povedal. Samo vi kot minister lahko rečete to je to in potem po celotni hierarhiji na ministrstvu začnejo delati, kot ste rekli,” je poudaril Anže Logar. Odbor za finance je bil tokrat med drugim tudi manjša inštruktaža za finančnega ministra Klemena Boštjančiča. Anže Logar je bil torej jasen: “Če slovenska vlada nima iniciative, če sama ne pove, kaj je pomembno, potem nihče drug tega ne bo povedal.”
Minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: STA)
Po potrebi tudi lažejo
Predstavniki vlade so v teh dneh tudi govorili, da je aktualni Načrt za okrevanje in odpornost premalo razvojno naravnan, prezapleten in brez strategije. “A ti očitki ne odražajo dejanskega stanja,” jih je spomnil Logar in dodal: “Evropska komisija je rekla, da je dokument v redu in ga je spustila naprej. Na podlagi tega smo lahko začeli pripravljati vsebinske podlage, da do tega črpanja pride. Tu je diskrepanca med očitki in dokumentom Izhodišča za prilagoditev Načrta za okrevanje in odpornost, ki pa predvsem omenja izključno dva dejavnika, da je treba spremeniti ta načrt. En dejavnik je, da je gospodarstvo v letih 2021 in 2022 raslo nadpovprečno in da je zato potreba po teh sredstvih manjša, kot bi bila v primeru, če ekonomsko Slovenija v tistem obdobju ne bi bila tako uspešna. Druga pa je, da je na to pomembno vplivala tudi ruska invazija, ki je povzročila energetsko krizo in je bila na ravni EU sprejeta pobuda REPeweEU. To sta edina dva razloga, ki ju uradni dokument Vlade Rapublike Slovenije navaja, zakaj je treba Načrt za okrevanje in odpornost spremeniti. Resnična in tudi uradno navedena razloga za popravek sta torej samo dva,« je poudaril Logar.
Zgrožena predsednica Evropske komisije
Vlada je iz Načrta za okrevanje in odpornost umaknila 27 projektov, med drugim dolgotrajno oskrbo. Na vprašanje poslanca SDS Rada Gladka, zakaj so to storili, je finančni minister Boštjančič odgovoril, da so izvzeli tiste projekte, ki ne gredo v časovnico in »jih najlaže pogrešamo«. Hkrati je evropska poslanka Romana Tomc razkrila, da jim je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na srečanju skupine poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke dejala, da je Slovenija dobila evropska sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF), kot razlog pa je navedla, da jih je dobila “tudi zaradi velikega napredka na področju dolgotrajne oskrbe”. Za Slovenijo je dejala: “Pozdravljam tudi pomembne ukrepe za reformo dolgotrajne oskrbe, ki bo koristila najranljivejšim skupinam. Dosegli ste dober napredek. Vendar pa je to šele začetek.”
Romana Tomc je predsednico Evropske komisije opozorila, da to o napredku na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ne drži, von der Leynova pa je bila ob tej informaciji začudena. Tomčeva se je pri tem vprašala: “Da se ni morda slovenska vlada Evropski komisiji zlagala?”
Kaj so črtali, kaj se Golobovim ne zdi pomembno
Na seznamu je 27 projektov. Največji del zmanjšanja sredstev zajema izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov:
– ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov);
– oskrba in varčevanje s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov, na 6,7 milijona evrov);
– trajnostna prenova stavb (za 20 milijonov, na 66,1 milijona evrov);
– zagotavljanje celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov);
– optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona, na 4,9 milijona evrov);
– usposabljanje in izobraževanje zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov);
– sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona, na 51,6 milijona evrov);
– podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona, na 128,4 milijona evrov);
– zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov, na 45 milijonov evrov);
– podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov);
– trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov, na 59 milijonov evrov).
Pri drugih projektih je predvideno zmanjšanje za od devet milijonov do 200.000 evrov. Med njimi so denimo dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo, krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano, naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Sloveniji manj denarja
Načrt za okrevanje in odpornost je bil odobren 20. julija 2021 v skupni višini 2,5 milijarde evrov, od tega 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Zdaj je znesek nižji za 286,7 milijona evrov.
