Celotna država v rdečem območju, šole bodo za učence prvega triletja odprte v vsej državi

Po besedah Janše so se za tak ukrep odločili, ker se je razlika med epidemiološkimi slikami posameznih regij v zadnjem času zelo zmanjšala. Prej so bile razlike tudi ena proti tri ali več, zdaj pa so zelo majhne. Prav tako se je celotna država bolj približala oranžni stopnji kot pa črni.

Vse skupaj po besedah Janše v praksi pomeni, da je vračanje učencev prvega triletja osnovnih šol fizično mogoče “ob pogojih, kakršni so že zdaj veljali za rdeče regije po celotni državi”. “Enaka ureditev bo veljala za predšolsko vzgojo in tudi za vsa tista sproščanja, ki so bila do zdaj pri gospodarski oz. storitveni dejavnosti možna zgolj v rdečih regijah,” je povedal.

Poleg tega se bodo po vsej državi lahko spet odprle knjižnice, muzeji in galerije, prav tako smučišča, je zapisano v sporočilu po seji vlade. Med pogoje, ki omogočajo vstop na žičnice, je vlada dodala tudi manj kot 24 ur star negativen PCR-test. Vlada je podaljšala tudi obstoječe omejitve in izjeme pri prodaji in posredovanju blaga in storitev na področju voznikov in vozil.

Položaj z epidemijo je sicer po opozorilih Janše še vedno resen, saj smo po številu okužb v zadnjem tednu v Evropi še vedno v vrhu. So pa trendi pozitivni, je pristavil. Ob tem je spomnil na dilemo tako v Sloveniji kot v EU zaradi novih, tudi bolj nalezljivih različic koronavirusa, ki se pojavljajo in širijo. “Ena je že odkrita in očitno vpliva na potek epidemije, v zadnjem času zmanjšuje pozitivne trende, ki so bili pred tednom dni morda že bolj izraziti v prognozah,” je dejal Janša.

Premier je danes poudaril, da “si ne želimo najdaljše epidemije v Evropi”. Pomembno se mu zdi, da vlada kljub vsem pritiskom, ki se pojavljajo, ne odstopa od načrta sproščanja, ki ga je sprejela, in da pri načrtu vztraja. “To namreč pripomore k predvidljivosti in jasnosti,” je dejal.

Kritičen je bil do vedno glasnejših očitkov na račun hitrih testiranj, predvsem zaradi zadnjih zapletov z več lažno pozitivnimi testi med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. Kot je poudaril, so se zavedali, da podatki iz hitrih testiranj niso v celoti relevantni. “Zaradi teh par primerov ni prišlo do nobenega drugačnega ukrepanja vlade, kot bi prišlo sicer,” je dodal.

Glede tega je podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin poudaril, da je kljub občutku, da se skuša v zadnjem času hitro testiranje na novi koronavirus diskreditirati, to pomembno, saj lahko tudi s tem bistveno zamejimo širjenje virusa. “Nihče ni rekel, da je hitro testiranje 100-odstotno natančno, vseeno pa lahko hitri testi pomembno prispevajo, da se okuženi samoizolirajo,” je poudaril.

Podobno je poudaril tudi Janša. Ob tem je spomnil, da vlada nikoli ni enačila zanesljivosti hitrih antigenskih testov ter PCR testov. Izenačili so jih le pri pogoju za prehajanje meja, in sicer ker Slovenija ravna po evropskih smernicah.

Kar se tiče zamud pri vnašanju rezultatov testiranj v sistem, ko so na primer tudi dan po negativnih izvidih PCR testiranj gorenjskih šolnikov v statistiki NIJZ še vedno šteli njihove prvotne pozitivne rezultate na hitrih testih, pa je premier pojasnil, da je predstojnik Centra NIJZ za nalezljive bolezni Mario Fafangel zagotovil, da bodo to uredili. Janša je izrazil upanje, “da ne bo več prihajalo do zamud in da se bo vedelo, da se, če je nekdo na hitrem testu dobil en rezultat, naknadno pa je bil opravljen PCR, kot bolj zanesljivega upošteva slednjega”.

Tonin pa se je dotaknil tudi cepljenja proti novemu koronavirusu. Kot je izpostavil, trenutno v državi porabimo vsa cepiva, ki jih dobimo. Nasploh pa si vlada želi, da bi se lahko čim prej cepilo čim več ljudi, saj se bomo lahko le tako vrnili v normalno življenje.

Kot je danes napovedal premier, se bo vladna ekipa nocoj sestala še s predstavniki gospodarstva, s katerimi se bodo pogovarjali o “možnem sproščanju določenih dejavnosti ob pogoju testiranja, kar bi omogočalo bolj normalno opravljanje določenih dejavnosti in milejše ukrepe”.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob tem poudaril, da si gospodarstvo želi delati in spoštovati ukrepe NIJZ, da pa se je treba zavedati, da smo še globoko v epidemiološki krizi in da bi odpiranje vsepovprek lahko naredilo več škode kot koristi.