Pogovarjali smo se z Borutom Severjem, predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki zastopa interese več kot 100 tisoč slovenskih invalidov. Dejal je, da je vlada Janeza Janše v času epidemije COVID-19 prisluhnila eni najbolj ranljivih skupin prebivalstva v naši državi in da tudi upošteva stališča slovenskih invalidov.
DEMOKRACIJA: Ste predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Za začetek vas prosim za predstavitev, kakšen je namen organizacije?
SEVER: NSIOS je krovno združenje slovenskih invalidov, v okviru katerega se združuje 24 reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni. Ustanovljen je bil v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah in zastopa interese več kot 100.000 slovenskih invalidov. Ko prištejemo še tiste, ki niso včlanjeni, ter ljudi z boleznimi in okoliščinami, ki prinašajo nove invalidnosti, pa družinske člane in prijatelje, ki jim dajejo oporo, pa lahko govorimo kar o tretjini prebivalcev Slovenije. NSIOS tako v skladu z zakonom usklajuje interese invalidov v državi in jih zastopa v dialogu z vlado, s pristojnimi ministrstvi, strokovnimi institucijami in z drugimi. V skladu s predpisi predlagamo skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in združenj. Smo polnopravni član Evropskega invalidskega foruma in prenašamo sodobne ukrepe in politike s področja invalidskega varstva v Slovenijo, posredujemo pa tudi naše izkušnje ter primere dobrih praks in znanja drugim.
DEMOKRACIJA: Kako sodelujete z vlado, kakšne so vaše izkušnje in kakšen je posluh države do invalidov in vaše organizacije?
SEVER: V času, ko nas je prizadela epidemija, ki je bila še posebej težka in obremenjujoča za invalide, je bilo sodelovanje z vlado in s pristojnimi ministrstvi na visoki ravni. Država je ob sprejemanju ukrepov za boj proti epidemiji in kasneje za omilitev njenih posledic prisluhnila invalidom in invalidskim organizacijam. S predstavniki vlade in ministrstev smo sodelovali pri iskanju in oblikovanju rešitev za zavarovanje naših najbolj ranljivih prebivalcev v zakonodajnih ukrepih kakor tudi pri reševanju konkretnih težav, s katerimi smo se soočali v času epidemije. Izkušnja z novo vlado je več kot dobra in lahko rečem, da si želimo takšnega posluha in sodelovanja še naprej.
DEMOKRACIJA: Kakšne so vaše želje in cilji?
SEVER: Naša želja je zagotoviti enakopravno in neodvisno življenje invalidov. Zagotoviti moramo, da bomo imeli invalidi enake možnosti ter da bomo lahko enakovredno in polno sodelovali v družbi. Naš cilj je tudi uresničevanje človekovih pravic, pravic, ki omogočajo neodvisno življenje, hkrati pa tudi izboljšanje socialnega položaja invalidov.
DEMOKRACIJA: Slovenija in ves svet se je soočil z epidemijo novega koronavirusa. Kako ste to v vaši organizaciji prebrodili, kako je vlada prisluhnila težavam invalidov v tem času, ste zadovoljni?
SEVER: Invalidi so bili v tem času kot posebej ranljiva in ogrožena skupina še posebej izpostavljeni. Med epidemijo smo se soočali s podobnimi težavami kot drugi državljani, a so bile te pri nas še bistveno večje. Govorim tako o socialnih kakor tudi psihičnih in drugih stiskah. Velik problem npr. je bilo v tem času informiranje, kjer mnogi (slepi, gluhi, osebe z motnjo v duševnem razvoju …) niso dobili informacij na njim dostopen način in se zato niso znali vedno primerno soočiti s krizo (mislimo predvsem informacije lokalnih skupnosti, zavodov in drugih). Kot pozitiven primer pa lahko omenim novinarske konference vlade, ki so bile zgledno tolmačene v slovenskem znakovnem jeziku. V NSIOS smo v tem času pripravljali rešitve za pomoč invalidom, aktivno smo se vključevali v pripravo zakonodaje, pomagali pa smo tudi invalidskim organizacijam. Skupaj z njimi smo okrepili dejavnosti in programe, vezane predvsem na informiranje ter pomoč. Ob koncu epidemije pa menim, da je najpomembnejše − na kar so verjetno bistveno vplivali ukrepi vlade, ki jih podpiramo in s katerimi smo zadovoljni −, da pri invalidih ni prišlo do izbruhov bolezni COVID-19.
DEMOKRACIJA: Svet NSIOS vodite že toliko časa, da lahko primerjate tudi sodelovanje prejšnje in zdajšnje vlade, to je vlade pod vodstvom Marjana Šarca in zdajšnje pod vodstvom Janeza Janše. Kakšne so razlike?
SEVER: Sodelovanje z vlado pod vodstvom Janeza Janše je potekalo v »kriznih« razmerah in je, kot sem že dejal, potekalo res dobro, sodelovanje z vlado pod vodstvom Marjana Šarca pa je potekalo v recimo temu »normalnih« razmerah, kjer smo želeli več posluha, predvsem pa konkretnih ukrepov, ki smo jih pričakovali predvsem od direktorata, pristojnega za invalide. Dejstvo je tudi, da je prejšnja vlada na pomembna mesta kadrovala ljudi, ki po našem mnenju nimajo primernega odnosa in razumevanja do življenja in potreb invalidov (npr. v Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS …). Za vlado Janeza Janše tako lahko zatrdim, da je prisluhnila eni najbolj ranljivih skupin prebivalstva v naši državi in da tudi upošteva stališča slovenskih invalidov.
DEMOKRACIJA: Kaj pričakujete, da bo zdajšnja vlada v čim krajšem času še naredila za vas, morda tudi na zakonodajnem področju?
SEVER: Najprej je treba začeti reševati slab socialni položaj slovenskih invalidov. Izpostavil bi, da je v Sloveniji nekaj tisoč invalidskih upokojencev, katerih pokojnine so med 260 in 320 evrov, kar je nesprejemljivo. Slovenska demokratska stranka (SDS) je na to opozarjala že lani, ko je predlagala zakonske spremembe za dvig najnižjih invalidskih pokojnin, a tega tedanja vlada ni podprla. Zdaj je priložnost, da skupaj poskrbimo tudi za to posebej ogroženo skupino. Čim prej je treba tudi natančneje urediti obnovitveno rehabilitacijo najtežjih invalidov in to umestiti v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj obstaja možnost, da bodo najtežji invalidi ostali brez zanje nujno potrebne obnovitvene rehabilitacije. V Ustavo RS je treba umestiti slovenski znakovni jezik, ne smemo pa pozabiti na tiste, ki potrebujejo drugačen način podajanja informacij, v laže razumljivi obliki, predvsem osebe z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je tako treba zagotoviti dostopnost v najširšem pomenu, ne samo v grajenem okolju, ampak tudi dostopnost komunikacije, bivanja, izobraževanja in zaposlitve. Posebej izpostavljam dostopnost javnega prometa, saj se je Slovenija že pred desetletjem z zakonom zavezala k njegovi dostopnosti, vendar tega ni realizirala. Pospešiti je treba področje deinstitucionalizacije, kjer je treba zagotoviti tudi podporne storitve, pri tem pa urediti tudi področje dolgotrajne oskrbe. Posebna zgodba so invalidska podjetja, ki v Sloveniji zaposlujejo prek 12.000 ljudi, od katerih jih ima polovica status invalida. Še vedno se državni in drugi organi ne izrabljajo dovolj npr. možnosti pridržanih javnih naročil za invalidska podjetja. Za dosego polnega vključevanja in polne participacije invalidov v družbo moramo urediti še veliko stvari in verjamem, da bomo s pomočjo te vlade zadeve premaknili naprej, tudi vse tisto, kar bi morala storiti že prejšnja vlada.
DEMOKRACIJA: Kako je s financiranjem invalidskih organizacij?
SEVER: Naša država je skupaj z invalidi vzpostavila sistem financiranja posebnih socialnih programov, ki se izvaja prek Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS. To je sistem, za katerega nam tudi širše mednarodno priznavajo, da je dober. Država je v ta namen določena sredstva, koncesije od iger na srečo, namenila za dobre namene, to je za izvajanje programov invalidskih in humanitarnih organizacij. Pri tem je določila, da fundacijo upravlja 20 predstavnikov invalidskih in humanitarnih organizacij ob sodelovanju treh predstavnikov vlade. Vendar je v zadnjem mandatu prišlo po mojem mnenju do grobega posega v upravljanje fundacije, ko so v nasprotju z 20-letno prakso, ko so fundacijo praviloma izmenično vodili predstavniki civilne družbe iz vrst invalidskih in humanitarnih organizacij, vodenje te prevzeli predstavniki države, ki jih je imenovala prejšnja vlada. Fundacija sicer izpolnjuje svoj osnovni namen, vendar se pod sedanjim vodstvom ne razvija na način, za katerega ocenjujem, da bi bil potreben, ne pristopa dovolj ambiciozno k razvoju fundacije, predvsem pa ne deluje dovolj v smeri povezovanja in konsenzualnega dogovarjanja med predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij ter drugih deležnikov, s katerimi bi zagotavljala potrebne dodatne vire. Dodaten problem je nihanje sredstev, ki so v določenem obdobju zanihala skoraj za tretjino. To je deloma tudi krivda uvedbe »začasnega« davka na srečke, ki ga je uvedla vlada Alenke Bratušek in za katerega smo večkrat predlagali, da se odpravi. Žal pa se omenjeno vodstvo fundacije za odpravo tega davka po mojih informacijah ni dovolj trudilo. Zato je treba zagotoviti dodatne vire, ki bodo omogočali stabilnost, saj se ne sme zgoditi, da bi bilo življenje posameznega invalida ali pa uresničevanje njegovih človekovih pravic odvisno od tega, ali je bilo prodanih dovolj srečk.
DEMOKRACIJA: Kako pa je z zdravstveno oskrbo invalidov, ste zadovoljni?
SEVER: Zdravstvena oskrba je ključnega pomena za življenje invalidov. Ta je v naši državi na mnogih področjih primerljiva z drugimi razvitimi državami in smo z njo v osnovi zadovoljni, seveda pa so tudi področja, kjer je možnosti za napredek še precej, tudi z vključevanjem novih dognanj medicinske stroke, saj ta lahko bistveno pripomorejo h kvaliteti življenja invalidov. Pri zdravstveni oskrbi se soočamo s podobnimi težavami kot drugi, npr. s čakalnimi vrstami, kar pa je pri invalidih lahko še posebej kritično. Soočamo se tudi s neurejenostjo posameznih oblik zdravstvenih storitev, kjer v zadnjem času izpostavljamo, da ni primerno urejena obnovitvena rehabilitacija za najtežje invalide (invalide s poškodbo glave, tetraplegike, distrofike …).
DEMOKRACIJA: Je še kaj, kar sva izpustila in bi radi poudarili?
SEVER: Poudaril bi, da naše dejavnosti in programi, ki so primarno namenjeni invalidom, delujejo v dobro širše družbe, saj so ti praviloma koristni tudi npr. za mnoge starejše, ki se soočajo s podobnimi težavami kot invalidi (slabše slišijo, vidijo, imajo težave z gibanjem, z dojemanjem informacij …), ne nazadnje pa tudi za vse druge. Vsak robnik ali stopnica, ki se zamenja, ne lajša življenja samo npr. invalidom na vozičku, temveč tudi mamicam z vozički, starejšim …. Podobno pa je tudi na drugih področjih. Izpostavil bi tudi, da moramo vsi skupaj začeti na invalide gledati kot na enakopravne in enakovredne člane, ki pomembno pomagajo k razvoju družbe, in ne na način, kaj potrebujejo in kako jim moramo pomagati. Pri tem je ključno nenehno ozaveščanje. Invalide je treba upoštevati, pa ne le to, treba je na nas tudi računati, saj tudi mi želimo pripomoči k razvoju družbe.
DEMOKRACIJA: Zdravi se kar ne zavedamo, kaj to pomeni. Kaj bi vi v zvezi s tem sporočili javnosti?
SEVER: Zdravje je največja vrednota in prvi pogoj za vse drugo, kar si želimo v življenju. Vse prepogosto nas na to spomni šele huda bolezen ali nesreča, ki lahko pripelje tudi do invalidnosti. Zato je nujno, da vsi skupaj to vrednoto negujemo in skrbimo zanjo, saj ta ni nekaj samoumevnega. Ne nazadnje pa lahko le zdravi pomagamo drug drugemu in skrbimo za lepši danes in jutri, svojega in svojih bližnjih. Zato vam in vašim bralcem želim vse dobro, predvsem pa, da ostanete zdravi.
Biografija
Borut Sever je univerzitetni diplomirani pravnik. Kmalu po poškodbi vratne hrbtenice, ki jo je utrpel v prometni nesreči, je začel delovati na področju invalidskega varstva. Začel je s programi, kjer je vodil dejavnosti za socialno vključevanje mladih ter njihovo soočanje z invalidnostjo. Kmalu je začel aktivno delovati tudi na pravnem področju, ko je že v času študija (diplomiral je s področja zaposlovanja invalidov) sodeloval v postopkih priprave predpisov, predvsem pa na področju pravne pomoči in svetovanja invalidom. Potem ko je nekaj let deloval v gospodarstvu, se je na pobudo invalidskih organizacij posvetil pravnemu področju, kjer se je kot vodja pravne službe NSIOS ukvarjal predvsem z zakonodajo, leta 2019, po smrti dolgoletnega predsednika NSIOS Borisa Šuštaršiča, pa je bil izvoljen na funkcijo predsednika, ki jo opravlja še danes. Sodeluje tudi pri delu drugih slovenskih in mednarodnih invalidskih organizacij. Je eden od avtorjev senčnega poročila o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v RS, ki ga je tudi predstavljal Odboru za pravice invalidov ZN. Velik del njegovih aktivnosti je namenjen tudi ozaveščanju javnosti in tudi invalidov samih.
