9.6 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Bojan Podkrajšek: “Z novim zakonom o vodah je pitna voda še dodatno zavarovana, saj se zaostrujejo pogoji za pozidavo na priobalnih zemljiščih”

Piše: Vida Kocjan

 Z Bojanom Podkrajškom, poslancem Slovenske demokratske stranke, izvoljenem v volilnem okraju, ki zajema Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, sva se pogovarjala o kongresu stranke, ki je bil pred kratkim v Slovenskih Konjicah. Poslanec je razkril tudi nekaj podrobnosti iz dela državnega zbora, kjer veliko časa namenja vodenju odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Ta pokriva dve ministrstvi, tudi za okolje in prostor, ki je pripravilo spremembe zakona o vodah, kar je zdaj zelo aktualna problematika. Referendum o zakonu bo namreč v nedeljo.

Demokracija: V Slovenskih Konjicah ste zelo uspešno gostili kongres Slovenske demokratske stranke. Kako so krajani sprejeli tolikšno navzočnost delegatov in gostov?

Podkrajšek: Pri organizaciji kongresa največje stranke v Sloveniji lahko omenim, da je ta zahtevnejša, če stranka v tem času vodi vlado. Tudi koronačas nam dela pri organizaciji ni prav nič olajšal, temveč otežil. Vsekakor pa je takšen dogodek tudi enostavneje izpeljati v večjih mestih v primerjavi z našo razmeroma majhno občino. Moram priznati, da sem zelo ponosen na občino Slovenske Konjice, ki je ta kongres SDS sprejela z odprtimi rokami in se v vlogi gostitelja zelo izkazala. Občanke in občani so dokazali, da so v našem kraju kultura, prijaznost in urejenost na zelo visoki ravni, na kar sem zelo ponosen.

 Demokracija: Izvedba kongresa je res velik zalogaj. Kaj vas je vodilo pri tem, na kaj ste najbolj ponosni?

Podkrajšek: Res je, že če se ozrem na dan, ko smo izvedeli, da je vodstvo stranke sprejelo odločitev, da bo 12. kongres SDS v naši občini in v mojem volilnem okraju, ki zajema občine Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, sem se zavedel, da moramo biti ponosni za zaupanje, ob tem pa posledično tudi na to, koliko zahtevnega dela nas pri tem čaka.

V tednih priprav sem se prepričal, da so ljudje na glavnem tajništvu stranke pripravljali kongres z veliko odgovornostjo, strokovno, predvsem pa z velikim spoštovanjem do delegatov, gostov in članov kongresa. Ob tem sem bil še posebej ponosen na članice in člane našega občinskega odbora, ki so znova dokazali, da smo se sposobni lotiti najzahtevnejših nalog. Zelo težko vam opišem, s kakšnim ponosom so to nalogo opravljali in na koncu kongresa bili neizmerno veseli in ponosni.

 Demokracija: SDS je močna politična sila v Sloveniji. Svojo moč še krepi. Občutite to tudi na vašem terenu?

Podkrajšek: Bom povzel kar z besedami našega predsednika Janeza Janše na 12. kongresu SDS, ko je dejal: »V SDS gradimo Slovenijo. Prepiri nas ne zanimajo. Močnejši smo kot kadarkoli. A naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let.«

Pogled, usmerjen v priložnosti, ki jih je več kot kadarkoli doslej, še kako drži za naše tri občine in volilni okraj, v katerem sem izvoljen. Vedno več nas je, s tem smo močnejši, delamo za skupno dobro, ljudje to vidijo, nas spodbujajo in spoštujejo. Naša stranka je močnejša kot kadarkoli prej, kar se čuti na vsakem koraku.

 Demokracija: Ste poslanec, delo v državnem zboru v času vlade po marcu 2020 je izredno intenzivno. Kako lahko to primerjate s prejšnjimi obdobji?

Podkrajšek: Sam sem drugi mandat v Državnem zboru RS, v prejšnjem sem bil seveda v opoziciji, v mandatu od leta 2018 do 2022 pa na začetku dobro leto v opoziciji, po marcu 2020 pa v koaliciji.

Delo je bistveno zahtevnejše predvsem zato, ker je delo ves čas potekalo v epidemiji. Vlada se izredno trudi, za kar ji moramo biti neizmerno hvaležni. To lahko opišem kar v športnem žargonu: je ekipa, ki zmaga vsako tekmo in za Slovenijo je bistvenega pomena, da nobene tekme ne preda …

Ko se ozrem po državnem zboru, pa nisem prepričan, da se vse poslanke in poslanci zavedajo, kaj so obljubljali na volitvah − da bodo delali za Slovenijo in za vse, ki v njej živijo.

Ko smo v najtežji situaciji v vsej zgodovini Republike Slovenije, je izjemno pomembno, kakšna so naša dejanja in kako delamo za naše ljudi.

 Demokracija: Čemu namenjate največ pozornosti, kaj vam jemlje največ časa?

Podkrajšek: Največji poudarek pri delu v odboru je na zakonodajnih postopkih. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pokriva dve ministrstvi, in sicer ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, in ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Oba resorja sta zelo zahtevna, zato prihaja v državni zbor veliko zakonov z obeh strani. Pri zakonih sodelujemo, še preden pridejo v državni zbor, ko pa so v državnem zboru, jih je treba tudi koalicijsko uskladiti.

 Demokracija: V nedeljo bo referendum o noveli zakona o vodah. Je ta potreben?

Podkrajšek: Ko državljanke in državljani zberejo več kot 40.000 podpisov, je treba njihovo voljo spoštovati in jo obravnavati v državnem zboru ter sprejeti odločitev za razpis referenduma, v tem primeru referendum o vodah.

Zakon je bil sprejet 30. marca 2021. Prepričan sem, da so sprejeti zakon stranke, ki so v opoziciji, preveč politično obarvale in ga skupaj z nevladnimi organizacijami v tem težkem času usmerile proti vladi. O tem zakonu govorimo isto, ampak se ne slišimo.

 Demokracija: Kako pa ocenjujete spremembo zakona, ki jo je državni zbor potrdil marca letos, kaj je bil namen, katere so bistvene spremembe glede na prej veljavni zakon?

Podkrajšek: Z novim zakonom o vodah je pitna voda še dodatno zavarovana, saj se zaostrujejo pogoji za pozidavo na priobalnih zemljiščih. Industrijskih objektov na tem območju ne bo več mogoče graditi pa tudi vsi drugi posegi na priobalnem pasu bodo pod strožjim nadzorom. V primeru negativnih vplivov na vode in okolje omenjeni posegi ne bodo mogoči. Novi zakon o vodah omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov.

Foto: Polona Avanzo

 Demokracija: Kaj pa očitki pobudnikov referenduma, ki so se osredotočili predvsem »za pitno vodo«? Ali menite, da spremembe sploh razumejo ali pitno vodo zgolj izkoriščajo za svoje politikantske namene?

Podkrajšek: Namen je samo eden, delati proti Vladi Republike Slovenije z vsemi silami, ki jih premorejo. Pri tem zlorabljajo institucije in posameznike, kar ni prav. Ljudi zavajajo na najrazličnejše načine. Prepričan sem, da je ministrstvo pripravilo dober zakon, sprejet je bil v državnem zboru, varuje slovenske vode, kar je naša skupna naloga in odgovornost.

 Demokracija: Pri očitkih in intrigah na terenu gredo zelo daleč in govorijo, da želi vlada »pitno vodo prodati«. Kako lahko na to odgovorimo?

Podkrajšek: Kot sem že omenil, so nekatere politične stranke v opoziciji pri nagajanju vladi in interpelacijah zlorabile tudi zdravo pitno vodo in jo obarvale politično, kar ni prav.

Smo država, v kateri lahko v kozarec natočimo zdravo pitno vodo iz pipe, o tem mnogi po svetu lahko samo sanjajo.

Ni prav, da vodo uporabljajo za politične namene in rušenje vlade ter s tem povzročajo nemir med državljani. Najbolj žalostno pa je, da to počno prav tisti, ki so imeli vlado z Marjanom Šarcem na čelu, pa so ugotovili, da ni dorasla za vodenje države, sedaj pa ne nehajo nagajati.

Demokracija: Na levici so stare sile vključile vse resurse, kadre, ljudi, ki delujejo na terenu in zavajajo ljudi glede zakona o vodah. Opažate to tudi vi?

Podkrajšek: Za nami je zelo zahtevna polovica leta 2021, ko smo se soočali z epidemijo novega koronavirusa in garali, da se državljanke in državljani lahko čim prej in v čim večjem številu cepijo proti covidu. V tem obdobju je vlada z vsemi strokovnimi službami zagotovila dovolj cepiva, sedaj pa smo v času, ko se nas mora čim več cepiti, da zagotovimo zadostno precepljenost. Če nam to ne uspe, bo jesen zopet taka, kakršne si noben od nas ne želi. Predsedujemo Svetu EU in vse oči so usmerjene v nas.

Stranke z leve strani pa nenehno blatijo, nagajajo in žvižgajo.

Imam občutek, da če bi državljanke in državljane vprašali, kaj si želijo, ne bi znali odgovoriti na vprašanje o aktualni in na žalost preveč politično obarvani temi o vodah.

Demokracija: Kakšno pa je sodelovanje med političnimi strankami in skupinami na občinski ravni?

Podkrajšek: Če pogledam občinski svet v mandatu 2018−2022, ki šteje 23 svetnic in svetnikov, sem trdno prepričan, da gre vsem triindvajsetim za razvoj naše občine. Na mizah sej občinskega sveta so velikokrat sklopi, ki jih z veseljem sprejemamo, kdaj pa kdaj sicer tudi manj prijetni, ampak ko gre za skupno dobro, je treba tudi kdaj ugrizniti v kislo jabolko. Pomembno pa se mi zdi, da župan ključne stvari pred sejo uskladi z vodji svetniških skupin, tako da se na sami seji zato člani občinskega sveta laže odločajo. Naša skupna naloga je torej, da se vsi skupaj potrudimo za razvoj občine, v kateri živimo in je naš skupni dom.

 Demokracija: Kako je z uresničevanjem projektov v občini, ko vemo, da zdajšnja vlada občinam namenja precej več denarja kot prejšnje vlade?

Podkrajšek: Ko se pogovarjamo z župani slovenskih občin, so vsi zadovoljni z odnosom Vlade RS do občin tako z višjimi povprečninami, razbremenitvami nekaterih obveznosti, ki jih država prevzema nase, predvsem pa z investicijami, ki jih država izvaja po občinah.

Vesel sem, da smo tega razvoja deležni tudi v mojem volilnem okraju. Veliko se gradi na cestah, krožišča, pločniki … Iskreno pa upam, da nam bo uspelo pridobiti tudi sredstva za obnovo Osnovne šole Pod goro in za graditev vrtca v občini Vitanje.

 Demokracija: Za konec. Slovenija je že drugič prevzela vodenje Sveta EU. Kakšni občutki vas prevzemajo ob tem?

Podkrajšek: To je velika odgovornost in na to moramo biti Slovenci izjemno ponosni. Slovenija je na to zgodovinsko nalogo zelo dobro pripravljena. Imamo predsednika vlade, ki je močan steber slovenske in evropske politike. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije si bo dejavno prizadevalo za krepitev odpornosti EU proti zdravstvenim, ekonomskim, energetskim, podnebnim in kibernetskim krizam.

V programu predsedovanja so štiri glavna področja, in sicer: okrevanje, odpornost in strateška avtonomija, razmislek o prihodnosti Evrope, evropski način življenja, vladavina prava in evropske vrednote ter povečanje varnosti in stabilnosti v evropski soseščini.

Verjamem, da bo Slovenija svojo nalogo predsedovanja opravila z odliko.

Biografija

Bojan Podkrajšek je bil za poslanca izvoljen v volilnem okraju Slovenske Konjice. 53-letni poslanec, to je drugi mandat, se je rodil v Celju, osnovno šolo je obiskoval v Špitaliču in Slovenskih Konjicah. Šolanje je nadaljeval in uspešno končal na Srednji kovinarski šoli v Zrečah. Njegova prva zaposlitev je bila v zreškem podjetju Unior, kjer je delal 22 let na področju termične obdelave ročnega orodja. Leta 2009 se je zaposlil na Stanovanjskem podjetju Konjice kot vodja vzdrževanja. V začetku samostojne Slovenije je leta 1991 aktivno sodeloval v vojni za Slovenijo. Skozi vsa leta je bil aktiven tudi v svojem domačem kraju, kjer je leta 1996 kot ustanovni član Turističnega društva Špitalič začel sodelovati pri razvoju kraja Špitalič. Leta 2002 je prvič kandidiral za člana občinskega sveta in bil izvoljen. To funkcijo je opravljal tri mandate. V svojem drugem mandatu je bil imenovan za podžupana občine Slovenske Konjice in jo je opravljal dva mandata. V letu 2014 je bil na listi SDS na predčasnih volitvah izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Aktiven je tudi na področju kulture in športa. Skozi vsa leta se je zavzemal za obnovo Žičke kartuzije in celotne Doline sv. Janeza, kjer je kot predsednik različnih gradbenih odborov pripomogel k obnovi več objektov širšega kulturnega in družbenega pomena. Zaveda se pomena prometne infrastrukture, zato si prizadeva za čim bolj urejene prometne povezave. Bojan Podkrajšek je v državnem zboru predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odbora za kulturo. Je tudi član preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Njegovo vodilo je: Z majhnimi koraki lahko dosežemo veliko, in ko se ozremo nazaj, vidimo, da vsak korak šteje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine