Piše: C. R.
Kako lahko stabilnost zagotavljamo ali rušimo sami ter kakšen je vpliv izrednih mednarodnih dogodkov na poslovno okolje so danes komentirali: Dr. Matej Avbelj (redni profesor za evropsko pravo, Nova univerza), Luka Podlogar (predsednik uprave, Generali Investments), Blaž Brodnjak (CEO, NLB in predsednik AmCham Slovenija) in Francis Malige (Managing Director, Financial Institutions EBDR). Izpostavili so pomen predvidljivega pravno-institucionalnega okvirja v delujoči pravni državi ter pomen privabljanja vlagateljev in talentov za gospodarsko uspešnost države.
Nevenka Črešnar Pergar, sopredsedujoča AmCham Komisiji za spodbujanje investicij in direktorica, NP Consulting je pogovor pričela s trenutno najbolj perečo temo, agresijo na Ukrajino in ob tem izpostavila hiter odziv NLB glede prevzema hčerinske banke Sberbank banke. Blaž Brodnjak je ob tem izpostavil, da je šlo v tem primeru za predvidljivost nepredvidljivosti. Poudaril je, da so vsi vpleteni dokazali, da ima koncept bančne unije veliko vlogo. S stabiliziranjem razmer v dveh dneh na primeru prevzema hčerinske banke Sberbank banke in s sprejetjem ustreznih ukrepov, so tako uspeli ohraniti zaupanje varčevalcev, kar je ključno. »Koncept bančne unije ima smisel in institucije v okviru bančne unije delujejo.« Brodnjak je ob tem pohvalil sodelovanje z Banko Slovenije ter se javno zahvalil za prizadevanja Boštjana Jazbeca, ki se je v okviru Enotnega odbora za reševanje bank prizadeval za reševanje slovenske Sberbank banke, saj je bil njen prvotni plan likvidacija.
Francis Malige je poudaril pomen evropskega okvirja za reševanje bank, ki se je izkazal za učinkovitega ter dodal, da je v Sloveniji še vedno preveč državnega lastništva, pozval je h krepitvi zasebnih vlaganj. Prepričan je, da so pogoji zanje korporativno upravljanje, dobro zakonodajno okolje, razvit kapitalski trg in profesionalni institucionalni vlagatelji.
Dr. Avbelj je v nadaljevanju poudaril pomembnost predvidljivega institucionalnega okvirja. »Delujoče sodstvo je osnovna izkaznica ekonomske svobode in predvidljivosti poslovnega okolja.« Ugotavlja, da je problem holističen, saj ima zakonodajalec pri nas tri hude zakonodajne pomanjkljivosti, in sicer: zakonodajno hipertrofijo, zakonodajni partikularizem in zakonodajni instrumentalizem. Kot primer je izpostavil februarja sprejet zakon o reševanju problematike posojil v švicarskih frankih, katerega izvajanje je ustavno sodišče zadržalo. Brodnjak je ob tem dodal, da ima samo NLB več milijonsko škodo, saj se je po sprejetju zakona več tujih vlagateljev odpovedalo vstopu v lastništvo banke, velike težave pa so imeli tudi pri zbiranju interesa za izdajo podrejenih obveznic. Ob tem je navedel besede nekaterih investitorjev:«You are not investible«. Tudi Francis Malige je ob tej tematiki izrazil nasprotovanje zakonu iz vidika mednarodnega okolja, saj je retroaktiven, predstavlja potencialno škodo za bančni sistem in gospodarstvo. Ob tem je pozval tudi k zunajsodnemu reševanju preostalih sporov med posojilojemalci in bankami.
Luka Podlogar je opozoril na dejstvo, da imajo vse uspešne države močan finančni institucionalen trg. Z močnejšimi pokojninskimi skladi bi lahko spodbudili akumulacijo kapitala, ki jo lahko namenimo za razvoj slovenskih podjetij in podpremo širše gospodarsko delovanje v Sloveniji. Kot eno ključnih nalog Slovenije je izpostavil potrebo po pokojninski reformi, z uvedbo obveznih prispevkov v drugi pokojninski steber ter davčni reformi, s katero bi bilo treba ljudi spodbuditi k vlaganju v tretji pokojninski steber. Na ta način bi namreč lahko v kratkem obdobju z nizkimi stroški dosegli izjemne rezultate. Z davčno in pokojninsko reformo se je strinjal tudi Brodnjak, Avbelj pa je pozval k sprostitvi zasebne pobude, saj je država s svojim dosedanjim delovanjem, ko želi delovati kot največji kapitalist, zavirala razvoj.
