Piše: Nova24tv.si
Pričakovanja finala Lige prvakov 28. maja med Liverpoolom in Real Madridom, ki ga je Uefa gostila na stadionu Stade de France v Parizu, so bila velika, saj je šlo za prvi polni stadion po pandemiji. Obljubljal je bleščečo predstavitev vrhuncev evropskega nogometa, kulture in dediščine, končalo pa se je s katastrofalno zmedo, ki je razkrila pomanjkljivo načrtovanje, neorganiziranost, brutalnost francoske policije in kriminal na zapostavljenem območju Saint-Denis. Krivdo so hoteli pripisati navijačem Liverpoola, s tem pa se je podrobnejši pregled obrnil prav na delovanje same Uefe pod njenim predsednikom, slovenskim odvetnikom Aleksandrom Čeferinom.
Veliko pozornosti je bilo predvsem na lanskem imenovanju Čeferinovega najboljšega prijatelja Željka Pavlice za šefa varnosti in varovanja Uefe. Za pozicijo, ki nosi odgovornost za najpomembnejše evropske tekme na stadionih z velikimi množicami, Uefa ni izvedla nobenega formalnega postopka zaposlovanja, potem ko se je upokojil splošno cenjeni vodja oddelka Kenny Scott. Pariška grozljivka je bila prvi finale Lige prvakov s polnim stadionom, odkar je Pavlica prevzel vodenje.
Najprej je bil Luka Zajec
Kljub vsem pomembnim dosežkom Uefe od leta 2016, ko je Čeferin nastopil funkcijo predsednika, so po poročanju Guardiana številni vpleteni v evropski nogomet izrazili pomisleke glede njegovega vodenja, ki so ga opisali kot avtokratskega, pri čemer naj bi njegova osebna zavezništva presegala profesionalizem v tej prestižni instituciji. Veliko prahu je dvignila že Čeferinova izbira Luke Zajca na čelo predsedniškega urada, saj tudi ta po mnenju mnogih ni bil kvalificiran za tako visoko pozicijo. Zajc, nekdaj šef Uefe za korporativne zadeve, je bil tudi kazenski odvetnik, partner v Čeferinovi odvetniški pisarni, ki jo je v Ljubljani, ustanovil Aleksandrov oče Peter. Čeferin naj bi imel sprva o svoji visoki poziciji pomisleke, kar morda potrjuje tudi dejstvo, da so kmalu po njegovem prihodu začeli odhajati visoko usposobljeni in izkušeni ljudje, tudi Alex Phillips, eden relativno redkih britanskih uslužbencev, ki je bil takrat vodja upravljanja in skladnosti.
Potem Željko Pavlica …
Željko Pavlica, ki je bil osebni varnostnik Janeza Drnovška v času Jugoslavije, je tesen Čeferinov prijatelj, Čeferin je bil tudi svat na Pavličevi poroki leta 2018. Kmalu po izvolitvi Čeferina za tamkajšnjega predsednika leta 2011 je začel delati kot varnostnik pri slovenski nogometni zvezi, leta 2014 pa se je prijavil za delo na tekmah Uefe, pri kateri se je kot svetovalec za varnost zaposlil novembra 2016, dva meseca po zmagi Čeferina na predsedniških volitvah. Njegovo zaposlitev so opravičili z izkušnjami, ki naj bi jih pridobil pri tesnem sodelovanju s Scottom, preden se je ta upokojil. Njegove pretekle izkušnje s precej manjšim slovenskim stadionom niso bile dovolj za omenjeno pozicijo. Številni so opozorili na izgubo kredibilnosti UEFE, če ta ne bo preverila, ali je Pavlič v svoji pozicijo ravnal po vseh po pravilih na dan tekme, za katero se je UEFA opravičila.
Željko Pavlica s svojim prijateljem Aleksandrom Čeferinom (Foto: družbena omrežja)
… zakonca Bošnjak
V oči bode še eno domnevno vprašljivo imenovanje iz Čeferinovega kroga, in sicer na področju finančne regulacije, namenjene reguliranju prekomerne porabe klubov in njihovih milijarderskih lastnikov za plače igralcev. Interno ga nadzoruje organ za finančni nadzor klubov (CFCB), člani komisije delujejo neodvisno od Čeferina in uprave Uefe. Med člani komisije se je leta 2019 znašla tudi slovenska sodnica Petra Stanonik Bošnjak, njen mož Marko Bošnjak je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, bil pa je ugleden odvetnik družinske družbe Čeferin. Skupna fotografija Bošnjakovega para in Čeferina je objavljena na spletu v času festivala klasične glasbe v Ljubljani 2014. Čeprav naj bi bila profesionalnost le na prvem mestu, pa v to dvomi Miguel Maduro, evropski pravni strokovnjak za upravljanje nogometa, ki po pisanju Guardiana trdi, da Bošnjakova očitna “tesna osebna bližina” Čeferinu spodkopava pomembno dojemanje, da je CFCB neodvisen od njega in uprave Uefe ne glede na kompetentnost“.
Čeferinov prijatelj in sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Marko Bošnjak
Aleš Zavrl in Ilija Kitić
Obstaja tudi mnenje, da je administracija Uefe vključila nesorazmerno veliko ljudi iz Slovenije in Balkana, včasih kar brez postopka zaposlovanja, odprtega za talente iz vse Evrope. Pomembna vlogo ima na primer tudi Aleš Zavrl, danes vodja licenciranja klubov, ki je bil generalni sekretar slovenske nogometne zveze, ko je bil predsednik Čeferin, in mu je tudi sledil v Švico. Lansko leto je odšel Noel Mooney, irski administrator, ki je bil vodja Uefinega programa Grow, ki je postal izvršni direktor valižanske nogometne zveze. Namesto njega je bil imenovan Ilija Kitić, še en nekdanji član slovenske nogometne zveze s Čeferinom. Čeprav Kitić in Zavrl v nogometu na splošno veljata za kompetentna strokovna uradnika, pa tudi za zasedbo njunih pozicij ni bilo odprtega postopka zaposlovanja.
Čeferinov avtokratski režim v UEFI zbuja skrb številnih. (Foto: epa)
Čeferin ni izbiral zaposlenih le iz osebnih, ampak tudi drugih krogov
Kritika, da Čeferinova Uefa goji avtokratsko kulturo osebnih zavezništev, ne velja zgolj za imenovanja iz njegovega domačega kroga, ampak tudi za druge iz nogometne politike. Slednje velja za primer Michela Uveja, nekdanjega izvršnega direktorja italijanske nogometne zveze, ki je močno podpiral Čeferinovo predsedniško kandidaturo. Uvej je kot podpredsednik Uefe v izvršnem odboru (exco) za obdobje 2020–2021 dobil plačilo v višini 250.000 evrov, čeprav je mandat zaključil že oktobra 2020. Potem je bil brez očitnega strokovnega znanja, imenovan za nogometnega direktorja. Zamenjal je izkušenega strokovnjaka Patricka Gasserja, ki se je po njegovem imenovanju umaknil iz osebnih razlogov.
Odšel je, ker je bilo to zanj nesprejemljivo dejanje nepotizma
Ko je zapustil Uefo in odšel v pokoj, je bil Gasser še ena redkih nogometnih osebnosti, ki je spregovoril o kulturi, ki jo je doživel. “Uradno so mi povedali, da je Čeferin sam predlagal Uveja na položaj. Ni iskla najprimernejše osebe. Če bi me prosil, bi mu pri tem z veseljem pomagal. Predsednik je strateška vloga, ki ne bi smela biti vpletena v tak način zaposlovanja. V mojih 20-ih letih je bilo to prvič, da je nekdo stopil iz “eksca” v upravo in bil nagrajen z direktorskim mestom. Odločil sem se, da moram oditi. Izgubil bi svojo integriteto, če bi igral to igro in jo sprejel – še posebej v vlogi nogometne družbene odgovornosti, kjer etika velja za vse. Zame je bilo to nesprejemljivo dejanje nepotizma,” je dejal za Guardiana Patrick Gasser.
UEFA (Foto: epa)
Guardian je ljudi, omenjene v tem članku, prosil za komentarje. Odzval se je samo Uve. Dejal je, da je primeren za imenovanje nogometnega direktorja in da je Uefa s tem “nadgradila” FSR. Uefa ni želela neposredno odgovoriti na vprašanja v zvezi z njegovim imenovanjem in dvomi o njegovi profesionalnosti, češ da so to neprimerna vprašanja in neutemeljene predpostavke oziroma kritike ljudi, ki letijo na račun “njihove narodnosti”. Ker Uefa v primerjavi s korupcijo Fife v Zürichu že več generacij velja za model dobrega upravljanja, je po polomiji v finalu Lige prvakov težko preseči dvom o vprašljivem stanju Čeferinove Uefe.
