3.1 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Agresivna promocija fantazijskega filma na Prešernovem trgu: Z nemškimi vojaki so strašili mimoidoče, na pomoč so priskočili partizani – Šovu navdušeno ploskala tudi Brglez in Makarovičeva

Le dva dni potem, ko se je na Prešernovem trgu v Ljubljani na protestu pod sloganom Rešimo Slovenijo zbralo blizu pet tisoč slovenskih domoljubov, ki so med drugim zahtevali lustracijo slovenskega sodstva, spoštovanje ustavnih odločb sodišč, zavarovanje meje, razumsko gospodarjenje z zvermi, ureditev pokojnin in da se Slovenija dokončno osvobodi iz tranzicijskih, so se na istem trgu zbrali številni zagovorniki režima, ki praktično neprekinjeno Sloveniji vlada od konca druge svetovne vojne. Tromostovje je izgledalo kot v kakšnem partizanskem filmu; Nemci so za nekaj minut zavzeli središče mesta, potem so jih junaški bojevniki pod simbolom rdeče zvezde pregnali od koder so prišli. Vsemu temu so navdušeno ploskali zagovorniki krvavega simbola, ki je po koncu vojne pobil na tisoče nedolžnih žrtev; tam so bili vidni člani borčevske organizacije NOB, v prvi vrsti tudi Milan Brglez, Svetlana Makarovič – in jasno, Franc Sever Franta – šov je bil namreč del napovednika za fantazijski film Preboj o »junaštvih« partizanov na Menini planini, ki v slovenske kinematografe prihaja prihodnji teden.

Sobota je bila v znamenju agresivne promocije slovenskega partizanskega filma, posnetega v letu 2019; v istem obdobju, kot drugod po Evropi in svetu počasi obsojajo vse totalitarne režime in povojne poboje, ki jih zakuhal najbolj krvav sistem 20. stoletja – komunizem, na sončni strani Alp v teh dneh v strahu, da bi se tudi pri nas končno zgodilo nekaj podobnega in da bi paradržavnike končno odklopili od davkoplačevalskega aparata, ta ista globoka država na veliko izvaja propagando vrednot NOB.

Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev, partizanski zločinec, borec in pisatelj Franc Sever – Franta, igralec Domen Valič in režiser ter scenarist Dejan Babošek, so štiri dni pred predpremiero filma Preboj v mestni hiši v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavili vsebino filma. Kot smo na Nova24TV že poročali, je bil partizanski film Preboj, ki se ne drži zgodovinskih dejstev in bi ga zato po mnenju kritikov lahko uvrstili v žanr fantazije, bajke, če ne žar znanstvene fantastike, zasnovan na Frantovem romanu. Financiran je bil s prostovoljnimi prispevki okoli tisoč posameznikov, ob sodelovanju Zveze združenj borcev za vrednote NOB in kulturno zgodovinskega društva Triglav.

Ob razkrivanju partizanskih hudodelstev na slovenskih tleh v luči povojnih pobojev po 2. svetovni vojni je utrjevanje vrednot NOB na Prešernovem trgu v soboto izgledalo nekako takole;  najprej so bili presenečeni mimoidoči in turisti priča “vdoru” vojakov v nemških uniformah, ki so skočili iz kamiona in razglasili, da je to mesto od zdaj del Tretjega rajha in da bodo od sedaj naprej vsi upoštevali zakone ljubljenega vodje ter začeli z aretacijami, kar naj bi med nekaterimi ljudmi povzročilo celo nekaj panike. Kmalu so prostor zavzeli partizani in Nemce pregnali. Gre za neke vrste igrani trailer za film, ki naj bi predstavljal partizanska junaštva ob koncu 2. svetovne vojne na Menini planini v Kamniško-savinjskih alpah, kjer naj bi se pičlih 500 partizanov uprlo in pregnalo nemško vojsko, ki je štela 20 tisoč mož. Franc Sever – Franta je imel tedaj 22 let in naj bi partizane popeljal do tega vojaškega uspeha.

Film o Menini planini kot odgovor na ponovno prebujanje “slovenske pomladne zavesti”
Zanimivo je, da se o tem niti v Jugoslaviji, niti po slovenski osamosvojitvi leta 1991 o tem učenke in učenci v šoli nikoli niso učili. Menina planina je »hit« postala v zadnjih letih, ko je Franta izdal svojo knjigo Past na Menini planini, ki so jo priviligirani borci nemudoma pograbili. Takšen film, za katerega bodo ustvarjalci trdili, da je bil posnet po resničnih dogodkih, bo marsikateri mladi gledalec »kupil« in verjel, da predstavlja zgodovinska dejstva. Film, ki so ga priviligirani borci množično financirali, utegne biti precej uspešnejša metoda pranja možganov, kot denimo vzpostavitev nacionalne mladinske borčevske organizacije pred nekaj leti, katere primarni namen je bila krepitev in prenos vrednot NOB na mlajšo generacijo, a ni bilo kakšnega pretiranega odziva med mladimi.

Kako nujna je bila »partizanska akcija« na Prešernovem trgu, priča dejstvo, da se je v središču Ljubljane na shodu Rešimo Slovenijo v četrtek zbralo veliko več mirnih protestnikov, kot je vladajoči režim pričakoval; protestniki, ki so plapolali s slovenskimi zastavami in domoljubnimi simboli, ki niso povzročali kaosa in nereda – so pa jasno zahtevali vrnitev k pomladnim, osamosvojitvenim vrednotam, za katere smo se borili leta 1991, ko smo se osvobodili izpod agresorske rdeče zvezde. Največji aplavz je več kot 30 let po začetku slovenskega pomladnega gibanja namreč požel eden izmed njegovih simbolov – Janez Janša – ki je napovedal, da je ta protest začetek konca vladavine globoke države. Da je tako eden od udeležencev partizansko-komunističnega performansa pri Prešernovem spomeniku v soboto nosil napis “Rešimo se Janše”, sploh ni nobeno presenečenje.

Režiser Dejan Babošek kot Quentin Tarantino
Mimogrede, film Preboj v slovenske kinematografe s predpremiero za vabljene prihaja v torek, premiero pa bo doživel v četrtek. Zgodovinarji, ki niso pod vplivom t.i. tranzicijske levice, vsem, ki se bodo odločili za ogled filma, svetujejo veliko mero previdnosti pri morebitnem opredeljevanju, saj celovečerec, ki si ga je zaželela, sponzorirala in sproducirala globoka država, ne izraža resničnih zgodovinskih dejstev. Kot smo na Nova24TV že pisali, zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo leta 1994 12 tisoč nemških vojakov morda na celem Štajerskem, prav tako vojska na Menini planini ni bila elitna nemška vojska, ampak je šlo za pomožne vojaške enote. Med nemškimi vojaki je bilo tudi veliko štajerskih Slovencev.

Gledalke in gledalci bodo v filmu še najbolj uživali (in jim bo naredil najmanj škode), če gredo v kino s pravimi pričakovanji – da bodo videli klasičen »tarantinovski« razplet dogodkov (kot denimo v Neslavnim barabah, kjer Adolf Hitler umre ali Bilo je nekoč v Hollywoodu, kjer lik Brada Pitta prepreči Masonovemu klanu, da bi pokončali Sharon Tate), kot si jih želi in predstavlja režiser, in ne kot se je v resnici zgodilo.

 

MORDA VAS ŠE ZANIMA:

Kaj bodo storili slovenski organi pregona? Imajo namreč priložnost obravnavati enega izmed zadnjih še živečih partizanov, ki so sodelovali pri izvensodnih pobojih Slovencev po drugi svetovni vojni!

Morilec očeta dveh otrok nastopil v oddaji Znan obraz ima svoj glas na POP TV

Po skoraj dveh letih čakanja Janša le dočakal začetek odškodninskega postopka proti vsem tožilcem in sodnikom, ki so kršili človekove pravice v zadevi Patria!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine