1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

[30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE] V Evropski uniji nas ne druži samo denar

Piše: dr. Milan Zver

Pred tridesetimi leti se je Slovenija uspešno umaknila iz okolja, ki ji ni prineslo veliko dobrega. Jugoslovanski državi, predvsem druga, sta bili zaznamovani z nenehno politično nestabilnostjo, neenakopravnim položajem narodov, diktaturo, s totalitarizmom ter z drastičnimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, z vojnami in množičnimi poboji, zaplembami osebne lastnine ter gospodarskim in nasploh družbenim nazadovanjem.

Država v obeh formah političnih sistemov nikakor ni mogla normalno delovati. Pa ne samo zaradi ogromnih političnih, gospodarskih in družbenih  razlik − te imamo tudi sedaj v Evropski uniji − ampak predvsem zaradi tega, v mislim imam spet SFRJ, ker ni bila utemeljena na skupno pripoznanih vrednotah, ki so univerzalne in normalne, kot so npr. mir, svoboda, enakost, demokracija, strpnost, človekovo dostojanstvo, družina, zasebna lastnina, vladavina prava, svoboda vere ipd. Namesto tega so ustvarili umetni in ideologizirani niz vrednot in načel, kot so bratstvo in enakost, socializem, samoupravljanje, delavski razred, narodnoosvobodilni boj, revolucija, družbena lastnina, združeno delo, pluralizem samoupravnih interesov ipd. Iz teh nastavkov so bile zgrajene še druge politične in družbene ustanove, od t. i. družbenopolitičnih organizacij do troglavih skupščinskih teles, poltržnega dogovornega gospodarstva ipd. Vse, česar se je komunistična oblast lotila, se je preprosto sfižilo. Pred 30 leti je razvitost razpadajoče države dosegla manj kot 30 odstotkov razvitosti Avstrije in Nemčije. V slabih dveh desetletjih je Slovenija bistveno zmanjšala to razliko, na slabih 80 odstotkov. Rast BDP na prebivalca se je v 30 letih štirikrat povečala. Razlike v učinkovitosti obeh sistemov so jasne. Toda danes ugotavljamo, da bi morali biti še uspešnejši. Nekatere postkomunistične države so imele še slabše pogoje prehoda, pa so nas vseeno prehitele.

Članek si lahko  v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.

Naslovnica posebne izdaje revije Demokracija. (Slika: arhiv Demokracije)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine