Piše: dr. Tomaž Kladnik
Zunanji ministri Evropske skupnosti v Haagu sprejmejo deklaracijo o Jugoslaviji, v kateri zahtevajo ustavitev bojnih spopadov in zamrznitev vseh osamosvojitvenih dejanj od 25. junija dalje.
Zadnji dnevi vojne za obrambo slovenske suverenosti so jasno pokazali, da so enote Jugoslovanske ljudske armade in zvezne milice dokončno poražene; medtem ko so se zadnje razkropile in je del njihovih pripadnikov pobegnil čez meje v sosednje države, so bile enote JLA v sklepni fazi umika v svoje matične vojašnice. Ob tem pa so bile slovenske obrambne sile še vedno na visoki stopnji bojne pripravljenosti.
Sprejetje brionske deklaracije
Hkrati pa se je pripravljal in nato v nedeljo, 7. julija 1991, na Brionih odvil sestanek slovenskega vodstva z evropsko trojko in s predstavniki SFRJ, ki je kot odločilen za slovensko samostojnost sledil intenzivni diplomatski dejavnosti slovenske diplomacije, ki je potekala ob oboroženem spopadu. Po napadu JLA na Slovenijo, sta potekala dva sestanka v Zagrebu (28. junija in 1. julija), na katerih so predstavniki Evropske skupnosti skušali odvrniti predstavnike Slovenije od osamosvojitve, ter sestanek slovenskih zastopnikov (Milan Kučan in Dimitrij Rupel) s Hansom Dietrichom Genscherjem, nemškim zunanjim ministrom, ki je v tistem času predsedoval tudi KVSE. Tako je 7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je na Brione odšla slovenska delegacija v sestavi Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel, tam pa se jim je pridružil še Janez Drnovšek. Na Brionih so potekali sestanki na več ravneh oziroma zasedbah: med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, pri čemer je bilo glavno vprašanje nadzor nad mejnimi prehodi; nato sestanki med Slovenijo in Jugoslavijo, ki so jo predstavljali člani predsedstva in Ante Marković, na njih pa je »prevladoval splošen prepir«.
Vsebina brionske deklaracije
Tako je bila oblikovana brionska deklaracija, ki je pod naslovom »Nadaljnje oblike in načini uresničevanja pogajalskih priprav« navajala naslednje sklepe:
»1. Režim na meji
Nadzor nad mejnimi prehodi bo prevzela policija Slovenije. Delovala bo v skladu z zveznimi predpisi.
- Carine
Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki zvezne vlade in vlade Republike Slovenije 20. junija 1991, je potrjen in bo uresničen. Carine bodo ostale zvezni dohodek in pobirali jih bodo slovenski cariniki. Vplačevali jih bodo na skupni račun, ki ga bodo nadzorovali zvezni in republiški finančni ministri skupaj z enim ali dvema zunanjima kontrolorjema.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200
