Piše: Luka Krek, STA
Vojna v Ukrajini ni vojna enega človeka ali rezultat ruske propagande, je rezultat nekaznovane imperialistične miselnosti, je v ukrajinska borka za človekove pravice Oleksandra Matvijčuk. Poudarila je pomen evropske prihodnosti Ukrajine, kot ključ do vztrajnosti v uporu proti nasilju in okupaciji vidi skupnost in solidarnost.
“Ljudje v nekaterih državah včasih težko razumejo ruski način razmišljanja. Rusija je imperij, ki ima središče, vendar nima meja. Imperij si vedno prizadeva za širitev, ljudje, ki v njem živijo, pa razmišljajo na drugačen način,” je v pogovoru ob robu Blejskega strateškega foruma poudarila 42-letna ukrajinska odvetnica, ki je s svojim Centrom za državljanske svoboščine leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Ocenila je, da je imperialistična kultura v Rusiji povezana tudi z nekaznovanostjo navkljub številnim zločinom v soseščini, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. “Nikoli niso bili kaznovani, in prav zato Rusi menijo, da lahko počnejo, kar hočejo. To tradicijo nekaznovanosti je treba ustaviti, zato kot zagovorniki človekovih pravic dokumentiramo vojne zločine in si prizadevamo za vzpostavitev novih mednarodnih mehanizmov odgovornosti, da bi razgradili to imperialistično kulturo,” je dejala.
Poudarila je, da imajo ljudje na Zahodu, ko je govora o Rusiji, pogosto v mislih le Moskvo in Sankt Peterburg, vendar pa drugod po državi živi ogromno neslovanskih narodov, ki zaradi vojne trpijo hujše posledice. Oblasti v Moskvi izvajajo tudi rasistično politiko, ko za vojno v Ukrajini mobilizirajo moške iz oddaljenih ruskih regij, kjer večinoma živijo staroselske etnične skupine, in jih nato pošiljajo v smrt.
Opisala je tudi pričevanja prebivalcev ukrajinskih ozemelj, ki jih je Rusija za kratek čas zasedla ob začetku vojne leta 2022: “Povedali so, da so jim Rusi ob prihodu rekli: ‘Kako si drznete živeti tako dobro? Morali bi živeti tako kot mi'”. Glede vojne v Ukrajini je dejala še, da je “na žalost še vedno donosna”, tako za predsednika Vladimirja Putina kot za rusko prebivalstvo. “Rusija se pretvarja, da je velika, a je v resnici zelo revna. (…)
Večina Rusov živi v revščini. Vstop v vojsko je zanje edina možnost za vzpon v družbi, saj tam začnejo prejemati denar, o katerem v svojih nazadujočih regijah ne morejo niti sanjati,” je menila Matvijčuk. Dokler si bo Rusija lahko privoščila plačevanje teh pogodb, se bodo po njenih besedah vedno našli tisti, ki bodo v zameno za plačilo odšli v vojno in smrt v Ukrajino. “Ta krog moramo prekiniti. Moramo preprečiti, da bi rusko gospodarstvo še naprej podpiralo to vojno,” je dodala.
V tej luči je podprla mednarodne ukrepe proti Rusiji, kot so denimo evropske sankcije. Pri tem je bila sicer kritična, da se je sankcijam prelahko izogibati, in da so bili ukrepi uvedeni prepočasi, s premalo poguma in odločnosti. Matvijčuk je poudarila še, da si Ukrajinci močno želijo neodvisnosti od Rusije in zbliževanja z Evropo. “Tri stoletja smo bili del ruskega imperija in ves ta čas smo se soočali z genocidnimi poskusi, da bi nas iztrebili kot narod, saj je v imperiju prevladoval le en jezik, le ena kultura. Kot Ukrajinci smo preživeli le zato, ker smo bili vztrajni v boju za svobodo,” je dejala.
“Vsi naši pesniki, pisatelji in voditelji, ki so se v teh stoletjih borili za svobodo, so imeli le en moto: Odmaknimo se od Moskve, približajmo se Evropi. Zato se nam zdi vrnitev v evropsko civilizacijsko dimenzijo povsem naravna zgodovinska izbira,” je dodala. Pri tem je omenila tudi raziskavo, ki so jo s kolegi izvedli v času majdanske revolucije leta 2014, ko so “milijoni ljudi v Ukrajini glasno izrazili nasprotovanje proruski avtoritarni vladi in odšli na ulice, potem ko je zaustavila proces evropske integracije”.
“Ljudje na ulicah niso imeli pojma, kako deluje Evropski svet ali kakšen je mandat Evropskega parlamenta. Uporabili pa so jezik vrednot. Povedali so, da so tu, ker želijo, da se njihova država gradi tako, da so zaščitene pravice vseh, da je vlada odgovorna, da je sodstvo neodvisno in da policija ne pretepa študentov zaradi mirnih demonstracij. To so bile iskrene besede, podprte z dejanji,” je dejala.
Ocenila je, da ima Ukrajina kljub vsem prizadevanjem še vedno veliko težav, saj gre za mlado državo, kjer demokratične institucije ostajajo neučinkovite. To je Ukrajince po njenih besedah pripeljalo do drugačnega načina razmišljanja. “Ko se ljudje v evropskih državah z dobro razvitimi demokracijami soočijo z izzivi, se lahko oprejo na trdne državne institucije. Za ljudi v Ukrajini to ne velja. In zato se organiziramo sami,” je dejala Matvijčuk. “Ukrajina je skupnost skupnosti. Je zelo horizontalna država.
Naša odpornost (…) je v lokalni demokraciji, v samoorganizaciji, v pobudah od spodaj navzgor, v aktivnosti navadnih ljudi in njihovem prepričanju, da njihova prizadevanja nekaj pomenijo,” je menila. Takrat, ko je najtežje, ko se ne moremo zanašati na pravne instrumente ali mednarodni sistem miru in varnosti, se lahko zanesemo le na soljudi, je dodala. “To vidimo v Ukrajini, kjer se je dvignil ogromen val solidarnosti. (…) Ljudje v dramatičnih časih pokažejo tisto najboljše in postanejo najboljša različica samih sebe,” je še dejala ukrajinska borka za človekove pravice.
