Piše: Vida Kocjan
Podatki ministrstva za finance za prvih sedem mesecev leta 2026 razkrivajo skrb vzbujajočo fiskalno dinamiko: prihodki državnega proračuna so dosegli 8,9 milijarde evrov (+9,4 %), odhodki pa 10,2 milijarde (+12,3 %). Primanjkljaj se je povečal na 1,321 milijarde evrov – kar 355,5 milijona več kot lani.
Rast odhodkov je močno prehitevala rast prihodkov, kar pomeni, da se strukturni pritiski na proračun le poglabljajo. Gre za metodologijo denarnega toka, saj se plačila izvršujejo z zamikom, zato podatki odražajo politiko prejšnje (Golobove) vlade in pomenijo njeno zapuščino.
Največji del povečanja gre za socialne transferje (1,3 milijarde, +10,5 %), prispevke v socialne sklade (1,4 milijarde, +8,9 %) ter stroške dela v javnem sektorju in investicije (756,5 milijona, +23,6 %). Samo v prvih petih mesecih je državni proračun za stroške dela v javnem sektorju namenil 2,2 milijarde evrov (+11,2 %), predvsem zaradi plačne reforme, napredovanj in dviga minimalne plače.
Čeprav so investicije zaželene, ostaja vprašanje njihove učinkovitosti in dolgoročne donosnosti, zlasti ker se hkrati povečujejo tekoči odhodki. Transferji v pokojninsko blagajno (1,1 milijarde evrov) rastejo zaradi uskladitev in večjega števila upokojencev, kar kaže na naraščajoče demografske pritiske, ki jih proračun očitno pokriva predvsem z novim zadolževanjem.
Davčni prihodki so sicer rasli (7,8 milijarde, +7,8 %), predvsem zaradi DDV (+12 %) in davka od dohodkov pravnih oseb (+20,7 %), vendar to ni zadostovalo. Trošarine so celo upadle. V prvem polletju je konsolidirani primanjkljaj štirih blagajn znašal skoraj 1,2 milijarde, dolg državnega proračuna pa 42,6 milijarde. Ta se je v času Golobove vlade povečal za približno 5,3 milijarde evrov.
Takšna rast odhodkov, ki presega rast prihodkov, ni trajnostna; fiskalni prostor se oži, krepi se tveganje nadaljnjega poglabljanja primanjkljaja in povečanja dolga.
Podatki kažejo, da je prejšnja politika dajala prednost kratkoročni porabi na račun srednjeročne stabilnosti – koliko je s tem dejansko prispevala k blagostanju v državi, pa je že drugo vprašanje.
