Piše: Vida Kocjan
Slovenski zdravstveni sistem se spopada z dolgotrajnimi čakalnimi dobami, naraščajočimi stroški, škodljivimi odločitvami odhajajoče vladne ekipe in posledično pomanjkanjem kadra. Vlada Roberta Goloba je v zadnjih letih večkrat posegla v financiranje prek uredb o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja namesto splošnega dogovora z izvajalci. To je prineslo omejitve obsega storitev in prihranke na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bolniki pa so bili in so še bistveno na slabšem. Celo na slabšem kot kadar koli doslej.
Ob vseh omejitvah in uredbah slovenski bolniki odhajajo na zdravljene v tujino, ZZZS pa jim povrača stroške. Namesto da bi denar ostal v Sloveniji, se izgublja drugje.
Vladna uredba in centralno načrtovanje
Najnovejša uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2026, sprejeta 16. aprila, vrednoti zdravstvene programe na 4,2 milijarde evrov. Hkrati uvaja omejitve plačevanja po realizaciji in znižanje cen za en odstotek, kar naj bi prineslo prihranek okoli 98 milijonov evrov, in sicer 63 milijonov iz omejitve obsega zdravstvenih storitev in 35,4 milijona iz znižanja cen. Cilj naj bi bil uravnoteženje proračuna ZZZS ob fiskalnih omejitvah in rasti odhodkov, deloma zaradi plačne reforme in demografskih sprememb. Vlada je torej sprejela krčenje seznama programov, ki se plačujejo po realizaciji, ker splošnega dogovora med ZZZS in izvajalci ni bilo mogoče skleniti. Strokovnjaki opozarjajo, da takšno centralno načrtovanje zmanjšuje prožnost sistema in neposredno vpliva na dostopnost storitev. O tem je v zadnjih dneh razpravljala tudi skupščina ZZZS. Ukrepe za leto 2026 so sprejeli.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
