Piše: Gašper Blažič
Ali bo predsednik SDS Janez Janša sprejel izziv in tudi tokrat reševal povsem »osušeno« državo? Obstajajo argumenti tako za kot proti, predvsem zaradi bojazni, da bi zaradi neprijetnih ukrepov levičarji spet pridobivali politični kapital.
Nekaj je jasno: za postavitev tehnične vlade je v tem trenutku precej malo možnosti, prav tako se vse bolj kaže dejstvo, da se Robert Golob poslavlja od vodenja vlade. Zaveda se, da na svojo stran ne bo mogel pridobiti nobene stranke izven mehurčka svoje dosedanje koalicije. Je pa mogoče, da bi z morebitno »tretjo osebo« iz vrst dosedanje koalicije lahko v tretjem krogu imenovali vlado brez večine v parlamentu. To seveda govori v prid imenovanja desnosredinske vlade, vsaj za toliko časa, da pride do potrebnih sprememb volilne zakonodaje.
Populizem bodoče opozicije
Zanimivo je sicer, kako tranzicijska levica v tem trenutku koleba, ali bi se v pogojih, ko razmerja nikomur ne dajejo pogojev za trdno in programsko enotno vlado, zrinila na prestol. Dosedanji premier Robert Golob je po dvojnem razočaranju, ko je parlamentarna večina mimo volje Svobode na prestol DZ pripeljala popolnega novinca v parlamentu, sicer šefa Resni.ce Zorana Stevanovića, nato pa se je pri pogajanjih domnevno izneveril še Anže Logar, že napovedal, da se vidi v opoziciji. Kar je pravzaprav tiho priznanje, da Golob ne želi prevzeti odgovornosti za to, kar je počel zadnja štiri leta. Pri tem pa je bilo začutiti nekakšno popuščanje Svobode glede gospodarskih ukrepov ter poudarjanje borbe proti korupciji, čeprav je to treba sprejeti zgolj kot populističen bombonček. Pri tem prednjači zlasti Alenka Bratušek, ki skupaj z Luko Mescem igra vlogo »generalov po bitki«. Tudi preko nacionalne televizije, ki še bolj trmoglavi v svoji »depolitiziranosti«. Je to morda poskus, da bi Bratuškova celo postala Golobova naslednica na čelu Svobode? Ni nemogoče.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
