Tretji veliki vseevropski obremenitveni test za tistima v letih 2014 in 2016 je pokazal, da so največje banke v EU na splošno dobro opremljene za primer novih kriz. Evropski bančni organ je tokrat preveril 48 bank iz 15 držav, med katerimi pa tudi tokrat ni bilo nobene slovenske.
Evropski bančni organ (Eba) je v okviru letošnjega vseevropskega pregleda opravil obremenitvene teste v 48 bankah iz članic EU in Norveške. Med njimi je 37 bank iz držav z evrom, ki zaležejo za 70 odstotkov bilančne vsote bank v evrskem območju.
Pregled je pokazal, da so evropske banke na splošno boljše pripravljene na morebitno novo finančno in gospodarsko krizo kot pred nekaj leti, so danes sporočili iz Ebe, ki ima za zdaj še sedež v Londonu. V okviru pregleda so preverjali, kako močno bi se temeljni kapital bank zmanjšal v triletnem obdobju, če bi se gospodarska rast upočasnila, stopnja brezposelnosti povečala, cene nepremičnin pa strmoglavile.
V okviru najslabšega scenarija so morale banke dokazati, da so zadostno preskrbljene s kapitalom tudi za primer upada gospodarske rasti za do 8,3 odstotka, rast stopnje brezposelnosti za do 3,3 odstotka, znižanja cen in zloma trga nepremičnin. Nadzorniki so želeli s tem preveriti, kako so posamezne banke dovzetne za morebitne šoke in ali morajo okrepiti svoj kapital za krizne čase.
To je bil tretji tovrstni test za banke v Evropi in po navedbah Ebe najstrožji doslej. Prvega pregleda leta 2014, v katerega je bilo vključenih 130 bank, ni opravilo 25 bank, med njimi NLB in NKBM. Drugi pregled, opravljen dve leti pozneje, je zajel 51 bank, med katerimi pa ni bilo nobene slovenske.
Tako kot leta 2016 tudi pri tokratnih obremenitvenih preskusih ni bilo minimalnega praga, ki bi ga morale banke doseči, da bi teste prestale. Z izhodiščnih 14,2 odstotka ob koncu leta 2015 bi se najbolj kakovostni lastniški kapital bank (CET 1) teh bank ob uresničitvi najbolj neugodnega scenarija do konca leta 2020 znižal na 10,1 odstotka.
V vzporednem testu je dodatnih 54 bank vzela pod drobnogled tudi Evropska centralna banka (ECB) kot glavni nadzornik nad finančnimi ustanovami v območju evra. Pod njenim neposrednim nadzorom sta v Sloveniji NLB in NKBM, vendar pa rezultati ne bodo javno objavljeni.