Piše: Andrej Sekulović
V Evropskem parlamentu sodelovanje Evropske ljudske stranke in desnega bloka pri vzpostavljanju strožje azilne in migrantske politike. Več vračanja, učinkovitejše deportacije, hitrejša obravnava prosilcev.
Letos je prišlo v Evropskem parlamentu do pomembnega preobrata pri skupni migrantski politiki. Poslanci in poslanke so podprli strožje ukrepe pri vračanju migrantov, obenem pa povečali število držav, ki naj bi veljale za varne, kar bi onemogočilo, da njihovi prebivalci, razen v izrednih okoliščinah, iščejo zaščito drugje. Gre za pomemben mejnik, saj je Evropska ljudska stranka (EPP) v tem primeru podprla nove reforme skupaj z desnico, torej s poslanskimi skupinami Evropski konservativci in reformisti (ECR), Patrioti za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN). Tako je padel t. i. »požarni zid« oziroma izolacija nacional-konservativnih strank, s katerimi domnevno desnosredinska EPP v preteklosti ni hotela sodelovati in je raje iskala zaveznike pri socialistih in progresivcih. Skupno glasovanje z desnim blokom pa je razburilo ne le levičarje, temveč tudi nekatere od njenih članic, kot je denimo v Nemčiji vladajoča Krščanskodemokratska unija (CDU) na čelu s kanclerjem Friedrichom Merzom.
Več varnih držav, več deportacij
Zaostritev azilne in migrantske politike je bila najprej sprejeta v začetku februarja, ko je parlament potrdil dve pomembni reformi, ki so ju skupaj sprejele desnosredinske, konservativne in desne skupine. Sprejete spremembe bodo državam članicam olajšale zavrnitve prošenj za azil in omogočale hitrejšo deportacijo zavrnjenih prosilcev za zaščito. Najpomembnejša sprememba, ki jo prinašajo reforme, je skupni seznam varnih držav, ki velja za celotno EU. Med drugim po novem veljajo za varne države tudi Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. Prosilci iz teh držav bodo hitreje obravnavani in v mnogih primerih tudi hitreje vrnjeni domov. Nova zakonodaja bo okrepila tudi koncept »tretjih držav«, ki bo omogočal premestitev prosilcev za azil v varne države zunaj EU. V preteklosti je to že poskušala uresničiti italijanska premierka Giorgia Meloni preko migrantskih centrov v Albaniji, a so jo pri tem blokirala italijanska sodišča. Sicer je v letu 2025 iskalo zaščito v EU kar 822.000 tujcev, leto prej pa slab milijon, od katerega je bilo odobrenih 438.000 prošenj.
Požarni zid se ruši
Glasovanje je bilo pomembno tudi zato, ker je EPP, ki v parlamentu večinoma podpira bolj levo politiko, glasovala enako kot že omenjeni desni blok. Zato je slednji ravno to glasovanje označil za prelomno točko. Italijanski poslanec Alessandro Ciriani iz vrst ECR je ob tem izpostavil, da je bila migrantska politika EU ujeta v ideološko polarizacijo, ki je preprečevala konkretne rešitve. Dodal je, da se Evropa končno odloča za bolj realističen in odgovoren pristop. Patrioti za Evropo, ki jih vodi Jordan Bardella iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in desni favorit za predsedniške volitve v Franciji prihodnje leto, pa so sporočili, da podpirajo varne meje in migrantsko politiko, ki spoštuje voljo ljudi. Bardella je ob tem dejal, da gre za prvi udarec politiki EU, ki je obsedena z migracijami.
Strožja azilna politika
Zatem je v začetku marca odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) z 41 glasovi za in 32 proti izglasoval strožjo politiko glede vračanja prosilcev za azil, ki bo uvedla enotne okvire za obravnavanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Znova je prišlo do sodelovanja med EPP in desnimi skupinami; večina glasov podpore je prišla ravno iz vrst Evropske ljudske stranke, pridružili pa so se ji Evropski konservativci in reformisti, Patrioti za Evropo in Evropa suverenih narodov. Medtem so novim ukrepom nasprotovali člani odbora iz vrst Socialistov in demokratov (SD), liberalci iz Obnovimo Evropo (Renew Europe), Zeleni (the Greens) in Levica (the Left). Predlagana zakonodaja bi uvedla enotno odločanje glede vračanja zavrnjenih prosilcev, kar bi pomenilo, da bi lahko migrante, ki jim je bilo ukazano, da zapustijo EU, deportirala vsaka od držav članic. Z drugimi besedami: deportacije, ki jih bo odredila posamezna država, bodo veljale v vseh članicah. Podaljšan bo tudi čas pripora; oblasti bodo lahko med organizacijo deportacij migrante imele v priporu do 24 mesecev ali dve leti. Zakonodaja tudi odpira možnost za deportacijske centre v tretjih državah, s katerimi bi EU o tem dosegle ustrezne dogovore, in uvaja strožje prepovedi vstopa ter prisilne ukrepe.
Evropska desnica se krepi
Marion Maréchal, francoska evropska poslanka ECR in nečakinja Marine Le Pen, je glasovanje pozdravila z besedami »EU končno jemlje nazaj svojo migracijsko politiko«. Dodala je, da je glasovanje pokazalo, da je nova desna koalicija ključnega pomena za oblikovanje skupne politike na področju migracij. Njen švedski poslanski kolega Charlie Weimers pa je poudaril, da bo večje število deportacij tistih, ki ne spadajo v Evropo, kmalu postalo resničnost. Dodal je, da je po podatkih Evropske komisije trenutno le 20 odstotkov zavrnjenih azilantov dejansko deportiranih: »Razprava se je predolgo vrtela okoli neučinkovitih postopkov, namesto da bi se posvečali uspešnim rezultatom. Sistem vračanja, ki deluje v praksi, je temeljnega pomena za vzdrževanje javnega zaupanja v evropski azilni sistem.« Poljska poslanka Ewa Zajączkowska-Hernik iz ESN je prav tako pozdravila rezultat glasovanja in izrazila veselje ob tem, da je odbor glasoval za učinkovitejši izgon ilegalcev iz Evropske unije: »Še ena zmaga za desnico v Evropskem parlamentu. Varnost državljanov je na prvem mestu,« je dodala. Iz vrst EPP pa se je na glasovanje odzval tudi slovenski poslanec Branko Grims, ki je ob tem sporočil javnosti: »V Evropskem parlamentu smo na seji odbora za notranjo politiko LIBE ob hudem nasprotovanju levičarjev z združenimi glasovi vseh desnih strank (za kar sem si ves čas prizadeval!) potrdili predlog akta, ki nadgrajuje pred tedni sprejet seznam varnih držav.« Uspešno glasovanje v odboru LIBE sicer pomeni, da bo o osnutku nove zakonodaje, ki bi z enotnim sistemom zamenjala trenutno direktivo o vračanju iz leta 2008, sedaj glasoval še Evropski parlament, sledili pa bodo pogovori z Evropskim svetom.
Nemški kancler jezen zaradi sodelovanja s skupino, ki ji pripada AfD
Je pa sodelovanje med skupino EPP in desnim blokom zelo razburilo njeno nemško članico CDU/CSU in kanclerja Merza, predvsem zato, ker je EPP pri glasovanju sodelovala tudi z ESN, skupino, ki ji pripada Alternativa za Nemčijo (AfD). Merz in vodja sestrske stranke in koalicijske partnerice CSU Markus Söder sta zahtevala, da se takšna kooperacija ne ponovi več, in dejala, da mora priti do ustreznih posledic, potem ko naj bi nemška tiskovna agencija (dpa) odkrila, da je v luči glasovanja potekalo tiho, a tesno sodelovanje med EPP in desnimi skupinami, s katerimi naj bi se največja evropska stranka dogovarjala v spletnih klepetalnicah in skupinah, kot tudi na osebnih sestankih, da skupaj zaostrijo migrantsko politiko Evrope. Merz je pozval predsednika EPP Manfreda Webra k odgovornosti in dejal: »Ne odobravamo tega, kar naj bi se zgodilo na ravni osebja, in nikoli ne bomo s skrajno desnico v Evropskem parlamentu sodelovali.« Močno razburjen Söder pa je izrazil globoko presenečenje in jezo ter dodal, češ da mu je Weber zagotovil, da ne bo več prihajalo do tovrstnih »operacij«. Vodja Levice v Evropskem parlamentu Martin Schirdewan je medtem celo pozval Manfreda Webra k odstopu. Kljub Webrovim zagotovilom pa to ni bilo prvič, da bi EPP pri glasovanjih sodelovala z desnim blokom, zadnja razkritja globljega sodelovanja pa kažejo, da se požarni zid in izolacija desnih strank začenjata rušiti. Sicer pa je sam Merz, ravno pred volitvami, ki so ga ustoličile kot kanclerja, v nemškem parlamentu skušal sodelovati z AfD pri sprejetju strožje zakonodaje o migracijah, a neuspešno. Seveda se je javno hitro pokesal in prisegel, da nikoli več ne bo imel opravka z Alternativo za Nemčijo.
