Piše: Vida Kocjan
Golobova koalicija: 21,4 milijona za Varnostni svet Združenih narodov in milijoni za tuje projekte s t. i. mehkimi vsebinami, za katere je značilna nepreglednost porabe, doma pa čakajo poplavljenci, ceste, šole in zdravstvo!
O brezglavem razmetavanju davkoplačevalskega denarja za celotni dveletni mandat Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) smo že poročali. Ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, tudi podpredsednica vlade, sicer pa nekdanja predsednica koalicijske stranke Socialni demokrati (SD), smo poslali več vprašanj. Zanimala nas je natančna poraba po postavkah. Tega nam niso razkrili, so nam pa 17. februarja 2026 pojasnili, da »evidentiranje stroškov še poteka, končni podatki pa bodo znani po zaključnem računu proračuna za leto 2026«. Zapisali so še, da »skupne stroške projekta v letih 2022 do 2026 ocenjujejo na približno 21,4 milijona evrov«. Dodajmo, da se rok za izdelavo in oddajo zaključnega računa za proračunske porabnike izteče v soboto, 28. februarja. Čez nekaj dni torej, ko bomo ponovno terjali odgovore. Je pa 21,4 milijona evrov izredno veliko denarja, najmanj 18 milijonov evrov več, kot je porabila Malta, na primer. Več o tem smo poročali v prejšnji številki Demokracije.
Za doma ni denarja
V državi so pripravljeni številni projekti za gradnjo hitrih cestnih povezav, kanalizacij, šol, vrtcev, ureditev zdravstvene infrastrukture in podobno. Vendar pa se projekti ne izvajajo, saj je Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) doslej zatrjevala, da za to v državnem proračunu ni denarja. Hkrati so odhajajoči oblastniki v Bruslju puščali veliko evropskega denarja, ker ga preprosto niso želeli ali pa niso znali počrpati oziroma prek projektov pripeljati v Slovenijo.
Ob tem pa so denar slovenskih davkoplačevalcev na veliko zapravljali za projekte na Balkanu, Bližnjem vzhodu in celo v nekaterih eksotičnih državah.
Poslanci in poslanke državnega zbora so o tem nerazumnem trošenju koalicije razpravljali na izredni seji 18. februarja. Razpravo je zahtevala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS). Kritični so bili, ker vladajoči več milijonov evrov nakazujejo za projekte in aktivnosti v tujini, pri čemer pa ne gre za vprašanje legitimne humanitarne pomoči, ki je namenjena neposredni pomoči prebivalstvu v stisku. Opozarjali so tudi na problematično pomanjkanje jasnih informacij o dejanskih končnih prejemnikih sredstev, nadzoru nad porabo ter doseženih učinkih.
Milijoni evrov za druge
SDS je razkrila, da vlada namenja več milijonov evrov za različne projekte v tujini (npr. v Afriki, na Zahodnem Balkanu, v Moldaviji itd.), medtem ko v Sloveniji primanjkuje sredstev za domače potrebe (npr. za obnovo po poplavah, socialne programe, pomoč ranljivim skupinam). Pri tem ni jasno, kam točno gredo sredstva, kdo so končni prejemniki, kakšen je nadzor in kakšni so merljivi učinki teh nakazil. V SDS so poudarili, da sicer podpirajo legitimno humanitarno pomoč neposredno prebivalstvu v stiski, nasprotujejo pa financiranju projektov, pri katerih ni jasne dodane vrednosti za Slovenijo ali denar konča pri posrednikih, nevladnih organizacijah ali tujih subjektih brez zadostnega nadzora.
Opozorili so na nesmotrno razsipavanje davkoplačevalskega denarja, medtem ko doma primanjkuje sredstev za ključne prioritete, kot so poplavljenci, revni otroci, infrastruktura, kmetijstvo in podobno. Poudarili so, da koalicija postavlja zunanje projekte pred domače potrebe.
Golobovi na okopih: za tujce, ne za Slovenijo
Razprava je bila dokaj burna. Poslanci vladajoče koalicije (Svoboda, SD, Levica) so namreč na vse pretege branili te izdatke kot domnevno del mednarodnih obveznosti Slovenije, razvojnega sodelovanja, stabilizacije regije in prispevka h globalni varnosti oziroma razvoju. Kar koli naj bi to že pomenilo. Priročni izgovori. Trdili so, da gre za obveznosti iz mednarodnih organizacij (npr. EU, OZN) in da so ti projekti koristni tudi za Slovenijo, pri čemer so omenjali stabilnost Zahodnega Balkana, vpliv na migracije in varnost.
Pa je res tako? Poraba denarja za t. i. tuje projekte kaže, da so izgovori daleč od resnice. SDS je objavila tudi razpredelnico, ki kaže, kam je šel denar. V Afriko je šlo 5,4 milijona evrov, v Severno Makedonijo 3,56 milijona evrov, v BiH 1,6 milijona evrov, v Moldavijo 1,4 milijona evrov, v Črno goro 1,17 milijona evrov, v Srbijo 145 tisoč evrov, na Kosovo 520 tisoč evrov, v Libanon 255 tisoč evrov in v Albanijo 145 tisoč evrov. Skupno je bilo zgolj to 14,22 milijona evrov. A to še ni vse. V SDS so razkrili še nekatere druge osupljive podrobnosti, ki jih objavljamo posebej. Točne številke in dodatni zneski se bodo nedvomno še izkazali.
Denar, ki so ga zapravljali za t. i. mehke projekte brez merljivih učinkov
– Čiščenje odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera (Severna Makedonija): skoraj 2,7 milijona evrov.
– Upravljanje javnega premoženja v več državah: več kot 1 milijon evrov.
– Boj proti korupciji, računovodstvo in revizija v tujini: okoli 1 milijon evrov.
– Optimizacija in revitalizacija vodovodnega sistema v Veliki Kladuši (BiH): skoraj 900.000 evrov.
– Podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji: več kot 700.000 evrov.
– Vzpostavitev mreže mladih bodočih politikov v BiH: 100.000 evrov.
– Digitalna platforma za pametna mesta v Severni Makedoniji: podoben znesek (približno 100.000 evrov).
– Ozaveščanje o podnebnih spremembah v Albaniji: 145.000 evrov.
Vir: SDS
Tako so Svoboda, SD in Levica zapravljali denar za druge
Foto 3638 Slovenija – priponka – poslano Iliji Podpis:
- Afrika: 5.409.265 evrov (Zambija, Uganda, Kenija, Ruanda, Sudan, Kongo)
- Bosna in Hercegovina: 1.587.618 evrov
- Srbija: 145.000 evrov
- Črna gora: 1.170.327 evrov
- Kosovo: 520.000 evrov
- Albanija: 145.000 evrov
- Severna Makedonija: 3.559.478 evrov
- Moldavija: 1.425.887 evrov
- Libanon: 255.000 evrov
Skupno je to 14,22 milijona evrov.
Noro zapravljanje, milijoni evrov
Ministrica Tanja Fajon je zgolj ob robu 20. Blejskega strateškega foruma (2. septembra 2025) podpisala:
– štiriletni sporazum v skupni višini 4 milijone evrov za obdobje 2025–2028 (z generalnim komisarjem Agencije za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) Philippom Lazzarinijem (po 1 milijon evrov na leto) in
– petletni memorandum o soglasju v skupni višini 5 milijonov evrov za obdobje 2026–2030 (s predsednico Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjano Spoljaric (po 1 milijon evrov na leto).
Že prej, 22. oktobra 2024, pa je podpisala:
– sporazum o namenskem prispevku med Vlado RS in Svetovnim programom za hrano za projekt iz strateškega načrta WFP za Kenijo 2023–2027 – krepitev podnebne odpornosti skupnosti v sušnih predelih Kenije (za obdobje 2024-2026) v vrednosti 2 milijona evrov.
Nadalje so bili v času te vlade podpisani še drugi dogovori
o prispevkih, in sicer s:
- Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO),
- Agencijo OZN za enakost spolov in opolnomočenje žensk (UN Women),
- Inštitutom frankofonije za trajnostni razvoj, organom Mednarodne organizacije za frankofonijo (IFDD),
- Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju Sklada za najmanj razvite države (LDCF),
- Centrom za razvoj financ (CEF), Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE) in
- Mirovnim in humanitarnim skladom za ženske (WPHF).
Za vse podpise je Fajonova pridobila sklepe Golobove vlade, so zagotovili na ministrstvu, ki ga vodi.
