Piše: Vida Kocjan
Košarica cen 15 živil, za popisovanje katerih je vlada izbranemu podjetju plačala 311.881 evrov, kar je bilo 6,6-krat več od sprva določene cene, je bila propagandno podcenjena. Realne cene hrane namreč niso padale, nasprotno, močno so naraščale. Bili smo priča velikemu zavajanju, o čemer danes nihče več noče ničesar slišati.
Čedalje bolj jasno je, da je vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) glede cen živil lagala in močno zavajala javnost.
Še lansko jesen je predsednik vlade Robert Golob večkrat javno dejal, da rasti cen hrane ne more ignorirati, napovedal je možnost uravnavanja ali regulacije cen hrane. Kasneje je vlada to stališče umaknila, uradno stališče resornega ministrstva je postalo, da regulacije cen (usklajevanja) ne bo, ker nihče v verigi ni kriv za podražitve.
Najvišja inflacija hrane v EU
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za december 2025 je imela Slovenija najhitrejšo rast cen hrane v celotni Evropski uniji (EU), 6,8-odstotno, medtem ko se je v večini drugi držav umirjala ali padala. Golob pa v državnem zboru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) ni hotel jasno priznati te številke. Namesto tega je, kot smo pri njem že navajeni, ponovno zavajal.
Primerjava obljub in realnosti
Ko so se v času Golobove vlade cene hrane najhitreje dvigovale (v letih 2024 in 2025), je vlada obljubljala interventne ukrepe, spremljanje marž in zbiranje podatkov o cenah v verigi. Skupni učinek tega pa je, da hrana v Sloveniji ostaja med dražjimi v EU. Hrana se je dražila tudi v drugih državah, vendar so v Avstriji, na primer, znižali davek na dodano vrednost za osnovna živila. Prepolovili so ga – z deset odstotkov na pet. V Sloveniji pa je Golobova koalicija takšen predlog opozicijskih NSi in SDS že pred tem zavrnila. To so utemeljevali s tem, da bi se v državni proračun steklo okoli 100 milijonov evrov manj davka. Toliko, 100 milijonov evrov, pa bi več ostalo državljanom. Vendar to te tranzicijske vlade ne zanima.
Golobova zavajajoča vladna košarica
To pa še ni vse. Spomnimo. Vladajoča koalicija si je kmalu po nastopu izmislila koncept vladne košarice oziroma košarice osnovnih živil. Vlada je to označila kot simbol ukrepov proti draginji hrane. Uporabljala jo je kot pokazatelj, da se cene osnovnih izdelkov umirjajo ali celo znižujejo. Hkrati je realna izkušnja ljudi pokazala nasprotno. Splošna košarica živil je bila in ostaja draga.
V vladni košarici so merili cene 15 najosnovnejših skupin živil, šlo je za zelo omejeno minimalistično košarico za preživetje. Golobovi so si za to domislili tudi poseben način. Začelo se je septembra 2022, začasno je bilo zamrznjeno januarja 2024, t. i. projekt spremljanja cen so ukinili marca 2024.
Kako je to potekalo? Prvi fizični popisi v t. i. vladnem ukrepu proti draginji hrane so se začeli septembra 2022, prve rezultate so objavili sredi septembra. Glavno obdobje je bilo nato v času od septembra 2022 do septembra 2023, z vmesnimi prekinitvami in nadaljevanji. Šlo je za dva sklopa: od septembra 2022 do marca 2023 in od junija 2023 do decembra 2023. Ministrstvo pod vodstvom Čalušićeve je nato 24. januarja 2024 uradno sporočilo, da začasno prekinjajo z izvajanjem fizičnih popisov cen hrane. Projekt je bil nato glede na zadnje objave o tem dokončno zaključen marca 2024.
Po januarju 2024 se fizični popis te košarice ni več redno izvajal, vsaj ne v enaki obliki kot prej. Danes pa vlada uradno ne objavlja več tedenskih oziroma mesečnih cen te specifične košarice 15 skupin živil.
Kdo in kako je izvajal popise?
Če kdo morda meni, da bi popise cen lahko izvajali zaposleni v krogu javne uprave, se moti. Glavni nosilec in koordinator ukrepa popisa živil je bilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizične popise (na 14 dni) pa je izvajal zunanji izvajalec, po javnem naročilu. Njegovi predstavniki so hodili po trgovinah in spremljali cene pri šestih največjih trgovcih v Sloveniji (Mercator, Spar, Tuš, Lidl, Hofer, Eurospin, včasih tudi drugi). Sprva so v vladi napovedovali, da bodo popisovalci cene občasno primerjali s cenami v sosednjih državah, do česar pa nikoli ni prišlo. Podatki o cenah so bili objavljani na vladnem portalu Gov.si (pod rubriko Ukrepi za omilitev draginje – hrana in prehranske verige).
Agenciji plačali neverjetnih 312 tisoč evrov
V proračunskih obrazložitvah (za 2023 in 2024) je bil ta ukrep naveden kot del širšega paketa (skupaj z drugimi ukrepi za hrano), brez natančne ločene postavke. Nato smo izvedeli, da je fizični popis cen za košarico 15 osnovnih živil izvajalo ljubljansko zasebno podjetje April 8, d.o.o. oziroma Agencija April 8. To je bilo potrjeno v več virih leta 2022, ko so trgovci (npr. Hofer, Spar, Tuš) javno protestirali proti metodologiji in »izvajalca popisa« omenjali kot April 8. Izvedelo se je, da je Agencija April 8 (pozneje preimenovana v April 8) zmagala na javnem naročilu ministrstva za izvedbo popisov. Njihova ponudba naj bi bila najcenejša, znašala je okoli 47 tisoč evrov za osnovni del plus dodatki za ekstra izdelke, ki so jih kasneje dodali. In tega dodajanja je bilo precej. S tem pa so tudi končni znesek bistveno povečali.
Z začetnih 47 tisoč evrov se je končni znesek povzpel na 311.881 evrov. Toliko jim je v času od decembra 2022 do februarja 2025 plačalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavnina plačil je bila v mesecih od decembra 2022 do aprila 2024. Podatki so vzeti s spletne aplikacije Erar, ki je v domeni Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Praksa in prevara
Cene 15 živil iz košarice so se skokovito zniževale, vlada z Golobom na čelu pa se je hvalila, kako njen ukrep obvladovanja cen osnovnih življenjskih potrebščin deluje. Zelo hitro pa se je izkazalo, da so v trgovinah cene za natančno določena živila veljale le kratek čas in le za omejeno količino živil. Pred in kmalu po popisu pa so bile cene bistveno višje ali pa teh izdelkov ni bilo več na voljo. Primer je na primer sir gauda, katerega cena za kos (400 gramov) je bila v eni od trgovin 0,85 evra, pred tem in takoj po popisu pa je bila višja za več kot dva evra. Danes stane več kot tri evre. Razširilo se je tudi, da so trgovci vedeli, kdaj bodo prišli popisovalci in kaj točno bodo popisali. Uradno so to seveda vsi zanikali.
Posredno ali neposredno je šlo za prevaro, ki je ni bilo mogoče več skriti, zato so s popisi konec leta 2023 tudi prenehali.
Cena košarice 15 živil je bila ob koncu leta 2023, glede na te meritve, zgolj od 16 do 18 evrov, najnižja celo 15,87 evra. Padec pa je bil približno od 55- do 60-odstoten.
Vse to ni imelo nobene veze z realnostjo. Vladna košarica namreč ni odražala realne inflacije hrane. Statistični podatki o rasti cen v tem obdobju so pokazali visoko rast cen hrane, in sicer leta 2022 za 13 do 15 odstotkov, v letu 2023 pa za od 7 do 9 odstotkov.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
