Piše: C. R.
Odhajajoča koalicija noče priznati razsula, ki ga je pustila za seboj. Sedaj, ko ji stvari uhajajo iz rok, pa nagaja pri vsakem poskusu sanacije.
DZ na izredni seji razpravlja o predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Odhajajoča in nastajajoča koalicija ostajata razdeljeni o primernosti predvidenih ukrepov. Predlagatelji trdijo, da gre za prvi korak k normalizaciji razmer po štirih letih “zgrešenih politik”.
“Zakon nikomur ničesar ne jemlje, prinaša pa prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba in Levice,” je v imenu predlagateljev izpostavil Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).
Po njegovih besedah se je proti predlogu dvignila velika medijska in sindikalna fronta, medtem ko ga je večina kmetov ter združenj in društev, ki združujejo ljudi, ki delajo, ustvarjajo, imajo lastno obrt, močno pozdravila. “Sindikati in skrajni levičarski aktivisti so osamljeni v nasprotovanju temu zakonu,” je ocenil.
Na očitke odhajajoče koalicije o tem, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo je dejal, da to ne drži in da so luknjo v višini ene milijarde evrov v štirih mesecih leta povzročili v vladi Roberta Goloba, predvsem zaradi predvolilnih bonbonier, nesistemskega trošenja in nepremišljene plačne reforme v javnem sektorju.
Kot je dodal, ne drži, da bo zaradi tega zakona potrebno varčevanje, prav tako ne, da bo znižal pokojnine. “Nasprotno, ta zakon zaradi ukinitve enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki na terenu ne deluje, se bodo pokojnine povišale,” je dejal.
Po besedah Ciglerja Kralja bo zakon okrepil delavske pravice in naredil trg dela bolj konkurenčen in bolj pripravljen na vse prihajajoče izzive.
Nasprotno – da zakon ni primeren – je v imenu vlade, ki opravlja tekoče posle, izpostavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič. Predlog po njenih opozorilih posega v kar deset veljavnih zakonov in ima obsežne posledice za davčni sistem, sisteme socialne varnosti in javne finance kot celoto.
Po oceni vlade bo zakon povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde evrov na letni ravni, kar ob odsotnosti ustreznih nadomestnih virov prihodkov ali strukturnih prilagoditev na odhodkovni strani predstavlja resno in neposredno tveganje za stabilnost javnih financ, bistveno zmanjšuje fiskalni prostor za financiranje ključnih javnih funkcij, kot so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in socialna varnost, ter zmanjšuje sposobnost države za odzivanje na prihodnje pritiske, je dodala.
Mnogi ukrepi po besedah Božič uvajajo neenako in nepravično obravnavo zavezancev, spodbujajo neustrezne oblike ravnanja na trgu dela ter povečujejo tveganja za zlorabe v davčnem in socialnem sistemu.
V prvem delu obravnave predloga zakona so razpravljali predvsem poslanci SDS in Svobode.
“Mogoče se zdi, da v tem zakonu, tako kot bodoča koalicija komunicira, obstajajo nešteti pozitivni ukrepi, vendarle pa ko vsakega od njih podrobno pogledaš, se na koncu izkaže, da ne samo, da niso koristni, koristni so vsak posebej samo za eno peščico ljudi,” je izpostavila Janja Sluga (Svoboda). Po njenih besedah ima Slovenija danes najnižjo stopnjo neenakosti in “smo ena najpravičnejših družb, kar boste s tem zakonom zagotovo spremenili”.
Tereza Novak (Svoboda) je dodala, da zakon “po hitrem postopku razslojuje Slovenijo, jo rine v družbo manj razvitih in gospodarsko slabše odzivnih držav ter ruši solidarnost”.
Nasprotno so v SDS prepričani, da so ukrepi, ki jih predvideva zakon, nujni. “So ključnega pomena za državljane, da negativni trend, ki smo ga gledali zadnja štiri leta, obrnemo navzgor,” je poudaril Andrej Poglajen (SDS).
“Slovenija potrebuje obrat za 180 stopinj, v smer, ki bo odprta razvoju, ki bo odprta investicijam in ne da se iz meseca v mesec, kot smo spremljali v prejšnjem obdobju prejšnje vlade, stiska za vrat tiste, ki polnijo državno blagajno,” je dodal.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
Ob tem pa predlog med drugim vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
