Piše: S. K. (Nova24TV.si)
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je sinoči v Cankarjevem domu potekala državna proslava. Namesto da bi bila v samem osrčju hvalnica kulturi, pa tudi tokrat ni šlo brez neumestnega politikantstva, ki si ga je privoščila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.
Na državni proslavi, kjer se tradicionalno podeljujejo najvišje nagrade za umetniške dosežke, je v vlogi slavnostne govornice nastopila Zdenka Badovinac, ki je proslavo izrabila za širjenje levičarske propagande: šla je namreč v strašenje pred izgubo svobode govora in propagando demilitarizacije.
Badovinac je izpostavila, da v Evropi in ZDA militarizem dobiva vse večjo vidnost. “Kaj podobnega pa se lahko zgodi čez noč tudi v Sloveniji. Zato je treba tistim, ki hočejo vzeti glas civilni družbi in sodobni umetnosti, reči: stop,” je navedla po poročanju STA, kot da bi živeli v nekakšnem varnostnem vakumu, kjer se nam ne more zgoditi nič hudega. Njeno moraliziranje okrog militarizacije v času, ko na vzhodu stare celine poteka vojna, bi nedvomno pohvalil ruski agresor, ki je Evropi pokazal, da so časi, ko smo imeli varnost za samoumevno, mimo, in kateremu nedvomno ni v interesu, da se je Evropa pričela zavedati svoje šibkosti in vlagati v oboroževanje, področje, ki ga je predolgo zapostavljala.
Ker gre v primeru govornice za kandidatko Levice na volitvah v Evropski parlament, najbrž niti slučajno ne preseneča, da je v govoru svarila pred krčenjem prostora svobode govora in ustvarjanja. “V Sloveniji smo še vedno otoček svobode. In to tudi v veliki meri po zaslugi naše civilne družbe, ki je ena najbolj progresivnih v Evropi,” je navedla in za povedano požela aplavz. To najbrž ne preseneča, saj je za levi pol strašenje pred izgubo svobode govora in ustvarjanja hvaležna predvolilna tema, a ni za pozabiti, da ta isti pol obvladuje področje kulture in civilno družbo, ki je nazadnje poskrbela, da je prišlo do ustoličenja ideološko pravih.
Brez omembe fašizma ne gre
Po celotnem svetu nas po besedah govorke “bolj kot kar koli povezuje razgradnja človečnosti, nemoč in krivda ob neustavljivih genocidnih vojnah ter strah in tesnoba ob apokaliptičnih napovedih o usodi planeta”. Prav tako je posvarila, da je v današnjem svetu pod vprašanjem vladavina prava. Zopet pa, čeprav se piše leto 2026, ni šlo brez omembe fašizma, ko je spomnila na stoletnico smrti pesnika Srečka Kosovela. “Aktualnost Kosovelove poezije v današnjem času, v kateri je ta med drugim pisal o brutalnosti fašističnega nasilja in mehanizaciji človeka, je osupljiva”, je namreč izjavila.
Ker kultura predstavlja srce celotnega naroda, bi bilo nedvomno prav, da se osrednje kulturne prireditve ne bi uporabljale kot orodje za vsiljevanje kakršnekoli ideologije. Naj bo Prešernov dan res praznik kulture.
