Piše: Nova24tv.si
“Ne da bomo prepolovili, mi moramo prehiteti Avstrijo,” se je glasila ambiciozna obljuba Roberta Goloba, ki je ostala le še ena v nizu neizpolnjenih, nerealna pa je bila že ob izreku. Ta izjava je obljubljala hitro in odločno dohitevanje Avstrije v produktivnosti, z ciljem dodane vrednosti na zaposlenega v višini 100 tisoč evrov a realnost štiri leta pozneje, v začetku 2026, je precej drugačna.
Najnovejši podatki kažejo, da Slovenija ne le da ne prehiteva Avstrije, ampak se vrzel v produktivnosti ohranja ali celo povečuje v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami.
Po podatkih AJPES za leto 2024 so slovenske gospodarske družbe (brez bank in zavarovalnic) dosegle neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 63.780 evrov, kar je nominalno za 4 % več kot leto prej, realno pa za okoli 2 %. To je daleč od obljubljenih 100 tisoč evrov – zaostanek znaša približno 36 tisoč evrov, oziroma več kot tretjino cilja. Produktivnost raste počasi, v veliki meri zaradi zmerne gospodarske rasti (BDP v 2024 okoli 1,6–2 % realno), visokih stroškov dela in omejenih strukturnih reform.
Avstrija je še daleč
Avstrija ima bistveno višjo produktivnost dela , Slovenija pa dosega le okoli 70–80 % avstrijske ravni glede na zgodovinske in primerjalne podatke OECD/Eurostat. Namesto prehitevanja Avstrije se Slovenija sooča z relativnim zaostajanjem tudi za Hrvaško v nekaterih segmentih – po nekaterih kazalnikih produktivnosti. Hrvaška v zadnjih letih beleži hitrejšo rast in se približuje ali celo prehiteva v določenih merilih. Eden od komentarjev na X (Twitter) to stanje povzame zelo nazorno: “Leta 2022 je dal obljubo, da bomo prehiteli Avstrijo. Leta 2026 gledamo, kako nas prehitevajo Hrvatje. Dodana vrednost na zaposlenega? Še vedno je ~40 tisoč evrov pod ciljem 100 tisoč evrov . In on bi še en mandat? Bog ne daj. Ker po tem tempu nas bodo kmalu prehitevali še Bosanci.”
Slaba gospodarska politika
Dejansko podatki Eurostat in OECD kažejo, da je bila rast produktivnosti v Sloveniji v zadnjih letih (2023–2025) zelo skromna – v EU povprečju je bila leta 2024 okoli +0,4 % na uro dela, v Sloveniji pa podobno ali celo nižje v nekaterih obdobjih, z negativnimi vplivi v določenih sektorjih.
Podjetja selijo svoje sedeže drugam
Vlada ne le, da ni izboljšala poslovnega okolja in zmanjšala birokracije, ampak je poslovno okolje uničila – zato podjetja selijo svoje sedeže iz države, uvedla je nove obdavčitve in še povečala birokracijo. V zadnjih letih smo bili priča trendu selitev poslovodstev in sedežev večjih podjetij (vključno z multinacionalkami kot so Microsoft, SAP, PwC, Oracle, Cisco, Lidl, L’Oréal in drugimi) na Hrvaško ali v Srbijo, deloma zaradi nižjih davčnih obremenitev, manjše birokracije in ugodnejšega okolja.
Davčne spremembe, kot so omejitve za normirance, povišanja DDV za določene izdelke, dodatne obdavčitve in splošno povečanje davčnega bremena (po podatkih OECD je razmerje davkov do BDP v Sloveniji naraslo na okoli 38–39 % v 2024/2025), so dodatno poslabšale konkurenčnost. Posledično se podjetja soočajo z višjimi stroški dela, nepredvidljivostjo in izgubo zaupanja v domače okolje.
Namesto ambicioznih ciljev, ki ostajajo na papirju, bi bile potrebne konkretne ukrepe. Brez njih bo vrzel do Avstrije ostala velika, relativno zaostajanje pa se lahko še poglobi.
Na to je danes opozorila tudi delegacija EPP:
