Piše: Vida Kocjan
Slovenija je bila v letu 2025 med najslabšimi državami Evropske unije pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2021–2027.
Po podatkih Evropske komisije je bila večino leta na zadnjem ali predzadnjem mestu med 27 državami članicami, z zelo nizko stopnjo izkoriščenosti. Ob koncu leta 2025 pa je počrpala zgolj 12 odstotkov izplačil iz proračuna EU, pa še od tega je bila polovica predplačil.
Kako je šlo?
Do junija 2025 je bila Slovenija na zadnjem mestu med 27 članicami EU tako po kazalnikih »dodeljena sredstva projektom« kot po porabljenih sredstvih. Do konca leta se je država na lestvici s 27. povzpela na 24. mesto, kar je zanemarljiv pospešek. Pri tem pa ni šlo za plačilo za projekte, pač pa so polovico sredstev nakazali šele v obliki predplačil. Gre za katastrofalno slabe podatke. Spomnimo. V prejšnjem programskem obdobju 2014–2020 z dodatkom dveh let, torej do leta 2022, je bila Slovenija med najboljšimi državami EU. Črpanje je bilo izredno pospešeno v letih, ko je vlado vodil Janez Janša, in je bilo stoodstotno. Dokazano je, da leve vlade denarja iz bruseljskih skladov v Slovenijo ne znajo ali pa nočejo pripeljati. Kaj je razlog? Nekateri navajajo, da je to ostrejši nadzor nad porabo. Kaj pa vladajoči navajajo kot razloge za zamude? Zaostajali naj bi zaradi zamud pri pripravi projektov, birokratskih ovir in drugih težav. Kakor koli, ureditev vsega tega je v domeni vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica).
Tako pomemben resor v domeni propadlih politikov
Koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je resor črpanja evropskih sredstev namenila na zadnjih volitvah propadlim političnim kadrom iz stranke SD. Ministrstvo vodi Aleksander Jevšek, nekdanji kriminalist, ki si je, glede na navedbe medijev, skoraj polovico mandata prizadeval za zasedbo enega od veleposlaniških mest. Po mandatu naj bi odšel v Sarajevo, pri čemer pa je prišlo do spora med Robertom Golobom in Natašo Pirc Musar, predsednico države. Slednja ga ni želela predlagati. Povedano drugače. Pirc Musarjeva je na vladi potrjeno kandidaturo Aleksandra Jevška zavrnila. Jevšek je nato uradno odstopil od te namere. Na ministrstvu pa se je obdal s preverjenimi političnimi kadri, tako je njegova desna roka Marko Koprivc, nekdanji poslanec stranke SD in zdajšnji državni sekretar; kot politolog je pristojen za kohezijsko politiko. V ekipi naj bi bil tudi Franc Trček, sociolog in nekdanji poslanec Levice, nato »prestopljen« v SD; po propadu na volitvah naj bi mu, glede na navedbe medijev, zagotovili službo na ministrstvu. Po dostopnih podatkih naj ne bi bil zaposlen oziroma na stalni organizacijski plačilni listi tega ministrstva, temveč naj bi sodeloval pri vladnih oziroma ministrskih aktivnostih in na javnih dogodkih kot strokovni ali predstavniški govornik.
Koliko je še takšnih na takšni ali drugačni plačilni listi, ni znano.
Strokovnost na psu
Vodenje ministrstva je sicer politična in ne strokovna funkcija in ni nujno, da minister področje pozna v celoti. Za slednje ima na voljo državne sekretarje, ki pa morajo biti strokovnjaki. Marko Koprivc to zagotovo ni.
V Sloveniji so redki, ki področje res dobro poznajo. Ena takšnih je dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijsko politiko. Koprivc ji s svojim znanjem ne seže niti do kolen. Zdajšnja vlada pa ji je dala vedeti, da na ministrstvu ni zaželena. Odšla je; kot ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj za črpanje evropskih sredstev je zdaj sekretarka Državnega sveta RS. Monika Kirbiš Rojs še naprej spremlja, kaj se dogaja na področju črpanja evropskih sredstev, in na to tudi javno opozarja. Njene izjave pa odražajo kritiko do neučinkovitosti vlade, birokracije in prerazporejanja sredstev na t. i. mehke projekte namesto na infrastrukturne.
Prerazporejanje za njihove
Golobova koalicija je v treh letih in pol začrtani program črpanja evropskih sredstev precej spreminjala. Zgolj v letu 2025 je prerazporedila 241 milijonov evrov. Bližje kot konkretni projekti so jim t. i. mehke vsebine. Primerjava z drugimi evropskimi državami pa kaže, da je večina drugih držav že dosegla višje stopnje. Povprečje EU pri dodelitvah je okoli 58 odstotkov, Slovenija ima 12 odstotkov.
Ministrstvo sicer napoveduje pospeševanje črpanja v letu 2026, cilj pa ostaja 100-odstotno črpanje do leta 2029. Vendar pa smo tovrstnih obljub vladajoče Golobove vlade v Sloveniji že do grla siti. Robert Golob je še lani aprila v državnem zboru napovedoval, naj »počakamo do poletja«, ko naj bi črpanje kar planilo. Zdaj smo januarja 2026 in tega še ni.
Hrvaška trikrat več
Hrvaška je v tem obdobju prejela bistveno več sredstev – okoli 9 milijard evrov iz kohezijske politike, kar je približno 3-krat več kot Slovenija (3,2 milijarde evrov). V tem primeru gre za skupno alokacijo evropskih kohezijskih sredstev. Sloveniji so bila dodeljena sredstva za projekte v višini 2,6 milijarde evrov. Slovenija je dosegla 58 odstotkov dodeljenih sredstev, dejansko črpanje (plačila) ostaja nizko in znaša 12 odstotkov. Hrvaška je bila ob koncu leta 2025 na 50 do 60 odstotkih dodeljenih sredstev projektom, že poleti 2025 pa je bila na sredini lestvice držav EU. Slovenija je bila na zadnjem mestu. Po podatkih Evropske komisije so bila dejanska izplačila do konca leta 2025 za Hrvaško okoli 15-odstotna (za Slovenijo 12-odstotna). Iz navedb hrvaških medijev pa je razvidno, da si veliko denarja (od skupno 9 milijard evrov) obetajo prav v letu 2026. Tega na primer za Slovenijo ne moremo reči, tega noben ne navaja, pač pa v vladi govorijo le, da bo vse počrpano do leta 2029 ali celo do leta 2030, kot je to omenil Aleksander Jevšek.
Izjave ene vodilnih slovenskih strokovnjakinj za črpanje evropskih sredstev
Monika Kirbiš Rojs je ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj za črpanje evropskih sredstev in trenutna sekretarka Državnega sveta RS. Ena najbolj odmevnih izjav Monike Kirbiš Rojs je iz decembra 2024, ko je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ dejala: »V vseh evropskih programih do leta 2029 je evropskih sredstev kolikor hočeš! Meni je zelo žal, da jih ne znate pokoristiti! Meni je zelo žal, da ste prepočasni pri postopkih in da mi do leta 2026 v državi Sloveniji nismo sposobni enega postopka, enega večjega projekta normalno pripeljati do konca /…/. Infrastrukturnih projektov v tej državi ne znamo izvajati. /…/ Povejte, kaj ste sposobni vi narediti in kaj niste, enkrat vsem. Pač, evropskega denarja niste sposobni črpati.«
V intervjuju za tednik Demokracija, decembra 2024, je povedala: »Slovenija je po podatkih Evropske komisije na zadnjem mestu pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 /…/. Žal pa kaže, da do leta 2026 nobeden izmed večjih ključnih infrastrukturnih projektov, zlasti na področju zdravstva, ne bo končan zaradi počasnih postopkov in pomanjkljivega napredka.«
Januarja 2026 je izpostavila: »Slovenija je do konca 2025 počrpala le 12 odstotkov kohezijskih sredstev (od tega polovico predplačil), kar jo uvršča na 24. mesto med 27 državami EU.«
