Piše: dr. Metod Berlec
V tokratni reviji Demokracija smo pod drobnogled vzeli odločbo protikorupcijske komisije (KPK), ki je še dodatno razgalila škandalozno ozadje delovanja predsednika vlade Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Ugotovitev, da je premier nedopustno vplival na kadrovanje v slovenski policiji, pomeni neposredno kršitev integritete in zakona, ki naj bi varoval neodvisnost t. i. represivnih organov.
Pri tem se – kot opozarja predsednik SDS Janez Janša – pogosto pozablja na bistvo: z naročilom ministrici za notranje zadeve, naj iz državnih struktur (v tem primeru policije) odstrani tiste, ki so politično drugače opredeljeni (v konkretnem primeru »janšiste«), je Golob neposredno kršil 14. člen ustave, ki določa, da so v Republiki Sloveniji vsi državljani enaki pred zakonom. In z javno izjavo, da je ministrici naročil, da »ima eno samo nalogo, to je, da očisti policijo janšistov«, tudi 131. člen kazenskega zakonika (KZ-1), ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja. Hkrati ga bremeni še afera Karigador, pri kateri je KPK že v osnutku ugotovila nasprotje interesov zaradi brezplačnega dopustovanja pri podjetniku, ki je bil kasneje imenovan v nadzorne organe javnih zdravstvenih zavodov. Vse to se dogaja prvemu človeku izvršilne veje oblasti, ki je leta 2022 samozavestno zatrjeval, da bo »zagotovo odstopil«, če bo KPK pri njem ugotovila kršitev integritete. Danes odločbo relativizira in jo predstavlja selektivno. S tem še dodatno izgublja verodostojnost pred javnostjo.
Pred bližajočimi se volitvami se spet veliko pozornost namenja javnomnenjskim anketam, ki so se pred zadnjim referendumom izkazale za popolnoma neverodostojne. Po Ninamedii in Parsifalu bi SDS skupaj z Demokrati in NSi prepričljivo prevzela oblast – s 44,2 oziroma 46,4 odstotka glasov. Po Mediani bi Golob oblast ohranil, čeprav bi vladne stranke izgubile večino. Pri čemer naj bi bil ključen en sam igralec; to je Resni.ca Zorana Stevanovića. Po Mediani bi ta s 5,9 odstotka postala jeziček na tehtnici in Golobu omogočila nadaljevanje vladanja, medtem ko po Parsifalu sploh ne bi prišla v državni zbor. Kot opozarja Peter Jančič, Stevanovićev politični profil kaže, da gre za rezervno kolo levega tabora. Ne le zaradi podpisane izjave, da nikoli ne bo sodeloval s SDS, temveč tudi zaradi nenadnega imenovanja na čelo vaterpolske zveze v Kranju – mestu, ki ga obvladuje SD, in v športu, ki ga vodi Hanovo ministrstvo. Nekdanji policist brez vsakršne povezave z vaterpolom je tako čez noč postal del omrežja, ki očitno skrbi za ohranjanje leve oblasti. Vse tri raziskave sicer trpijo za isto metodološko napako, ki umetno znižuje rezultat NSi in nekoliko napihuje Levico, a kljub temu je jasno: SDS je v vodstvu, Svoboda zaostaja, odločal bo vsak glas. Volitve 2026 bodo preizkus, ali bo Slovenija izbrala odgovornost ali nadaljevanje jugosocialističnih političnih eksperimentov, ki našo državo vodijo v propad.
