Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je Robert Golob po presoji protikorupcijske komisije prestopil mejo dovoljenega ter kršil integriteto, sedaj pa za svoja dejanja noče sprejeti odgovornosti. Premier Golob se je zaradi afer in javnomnenjskega kolapsa znašel v stanju šoka, njegovi avtogoli pa se v predvolilnem času kar vrstijo. Pišemo, kako Gibanje Svoboda na sporen način financira svojo predvolilno kampanjo ter se izogiba vsem nadzornim mehanizmom. Sprašujemo se, kakšno je dejansko ozadje politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Grenlandije. Je v tem skrito sporočilo Rusiji in Kitajski? Naši sogovorniki v intervjujih so tokrat madžarski poslanec evropskega parlamenta Andras Laszlo ter Polona Rifelj in Nežka Poljanšek. Z Demokracijo boste vedeli več.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je 13. januarja 2026 izdala končno odločbo, s katero je ugotovila, da je predsednik vlade Robert Golob kršil načela integritete. Pri tem sta zaenkrat znani zgolj dve SMS-sporočili nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar iz novembra 2022, ki sta pokazali Golobov velik pritisk na kadrovanje in s tem podreditev policije. Bobnarjeva zdaj prek svojega odvetnika opozarja, da je to le delček problema. Poročilo KPK ima 64 strani; komisija ga ne razkriva, Golob pa maha le s tistim, kar mu ustreza. Bistvo je torej skrito. Pa vseeno. Kaj vemo doslej? Da Golob kot predsednik vlade nima pristojnosti neposredno posegati v kadrovanje policije. Nadalje, da takšna komunikacija predstavlja nedopusten politični vpliv na neodvisno delo represivnega organa in še: »S tem je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.«
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Golobovo stanje šoka pred volitvami
V začetku tega tedna je zdaj že razvpita agencija Mediana za RTV Slovenija pohitela s prvo volilno napovedjo, ki kaže na to, da bosta levi in desni blok precej izenačena. To je seveda interpretacija Mediane, toda prav umestitev Zorana Stevanovića in njegove stranke Resni.ca kaže na to, kakšni so dejanski načrti »stricev«, ki želijo na vsak način obdržati levo koalicijo na oblasti. No, ne nujno ravno v takšni sestavi, kot je sedaj. Toda ta trenutek se zdi, da različne agencije za merjenje javnega mnenja favorizirajo predvsem Levico, ki ji napovedujejo celo boljši izkupiček kot leta 2022, ko je sprva kazalo, da je ne bo v parlamentu, potem pa je v finišu »zlezla« čez parlamentarni prag.
Dr. Anton Olaj: Ali Slovenija potrebuje protikorupcijsko komisijo?
Korupcija spodkopava zaupanje v institucije, izkrivlja poštenost porabe javnih sredstev in krepi dvom o tem, ali smo pred zakoni res vsi enaki. Prav zaradi njene resnosti bi moral biti odziv države sistemsko pravno natančen, postopkovno zadržan in politično nevtralen. Iz tradicije pravne države izhaja jasno opozorilo: hujši ko je problem, strožje morajo biti varovalke postopkov njegove obravnave. Slovenska izkušnja s KPK kaže drugačno pot. Institucija, ki je bila prvotno zamišljena kot preventivni in analitični organ, je postopoma prevzela vlogo javnega razsodnika politične integritete. S tem se je boj proti korupciji začel nevarno približevati prostoru političnega odločanja in medijskega obračunavanja, kjer pravna merila vse prehitro nadomestijo vrednostne sodbe.
Intervjuji: András László, Polona Rifelj, Nežka Poljanšek
»Naša politika za nacionalno suverenost in proti ogromnim pritiskom bruseljskih elit je med Madžari zelo priljubljena. Cenijo tudi našo politiko pomoči mladim parom pri kupovanju in ustvarjanju doma ter politiko davčnih olajšav podjetjem in družinam. Prav tako cenijo, da smo se v zadnjih petnajstih letih, odkar smo na oblasti (od leta 2010), vedno odločali za zdravorazumski pristop, ki ga je želela večina prebivalstva, ter da smo zagotovili stabilnost v času, ko v Evropi opažamo veliko nestabilnosti – tudi v velikih državah, kot so Nemčija, Francija, Španija itd. Vem, da na ravni posameznikov nekaj novega vedno zveni razburljivo in vznemirljivo, a menim, da bodo ljudje, ko se bodo ozrli okoli sebe in se znašli pred odločitvijo, komu zaupati prihodnja štiri leta vladanja, sprevideli, da smo varna in zanesljiva izbira, na katero se lahko zanesejo. To je tudi naša obljuba madžarskemu ljudstvu,« je za Demokracijo povedal evropski poslanec András László, član stranke Fidesz.
Gibanje Svoboda sporno financira svojo volilno kampanjo
Kampanjo izvajajo prek spletnih oglasov (predvsem na Metinih platformah – Facebooku in Instagramu), nekaj je tudi drugih kanalov, kot so zunanji plakati in spletno oglaševanje. Konec decembra se je na družbenih omrežjih pojavil tudi oglaševalski profil Slovenija naprej. Iz doslej znanih podatkov, ki izhajajo iz politike zasebnosti oziroma piškotkov na spletni strani, je razvidno, da predvideni skupni znesek za politično oglaševalsko kampanjo od 1. decembra 2025 do 19. februarja 2026 znaša do 150 tisoč evrov. V znesek so vključeni priprava in produkcija oglasov, zakup oglasnih površin (vključno z zunanjimi plakati), spletno in družbeno medijsko oglaševanje ter drugi neposredni stroški. Domena Slovenijanaprej.si je registrirana na Gibanje Svoboda, razkrivajo javno dostopni podatki WHOIS. Slednje je sistem, protokol, ki vsebuje informacije o lastništvu domen, IP-naslovih in avtonomnih sistemih na internetu.
Problematičen razpis, ki je obrnil hrbet gorskim kmetijam
Rezultati razpisa so bili posledično brutalni: 150 vsebinsko ustreznih vlog je bilo zavrnjenih. Razlog je bil izključno pomanjkanje razpisnih sredstev. Ministrstvo jih ni zavrnilo zato, ker bi bili njihovi projekti slabi, pač pa zato, »ker je bil sistem slab«, opozarjajo v SDS. Dodajajo, da ministrstvo kljub jasnim opozorilo ni naredilo ničesar, da bi sistem preprečili ali popravili. Zato to ni administrativna napaka, temveč politična odločitev, da razvoj gorskega kmetijstva za to vlado ni prioriteta. Pa bi moral biti. Gorski in hribovski kmetje imajo namreč nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju slovenskega podeželja. Ministrstvo bi lahko sistem popravilo, da bi deloval. Tako pa je dopustilo, da je sistem namenjen samemu sebi, pa čeprav bi moral biti prvenstveno namenjen kmetu.
Dokumentarna kronika udbovskega preganjanja Janeza Janše
Zgodba se začne leta 1983, ko se v udbovskih arhivih pojavijo prvi zapisi o Janezu Janši – zaradi njegovega kritičnega besedila za Problemsko konferenco ZSMS o podružbljanju varnosti in obrambe (SLO in DS). Janša je bil namreč konec leta 1982 imenovan za predsednika Komisije za splošno ljudsko obrambo (SLO) in družbeno samozaščito (DS) v okviru tedanje mladinske organizacije (ZSMS), sporno besedilo pa je govorilo o konceptu slovenske vojske in države. To je bilo dovolj, da ga označijo za nevarnega, zato ga »konec leta 1984 vržejo iz mladinske organizacije na cesto«. Kmalu zatem Udba Janši dodeli kodno ime Kaplar, kar nekako ustreza temu, da se je veliko ukvarjal z vojaškimi vprašanji, a v resnici tudi z mirovništvom in s civilnim služenjem vojaškega roka. Bil je, kot je na predstavitvi knjige povedal Omerza, »ena izmed najpomembnejših kosti v grlu nedemokratičnega režima« in ga je vojaški vrh Jugoslavije »dvakrat skušal zapreti – enkrat se mu je, s pomočjo slovenskih komunističnih politikov in njihove zasebne tajne politične policije (Udbe), to tudi posrečilo«. Sledijo leta naraščajočega pritiska.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne poglobljene in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Miran Černec, Dominik Štrakl, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Miro Petek, Vinko Gorenak, Štefan Šumah in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
