Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v nemškem parlamentu po nedavnih napadih na tujce in demonstracijah obsodila desničarsko gonjo in izključevanje. “Judje in muslimani sodijo v našo družbo, šolo, stranke in družbeno življenje enako kot kristjani in ateisti,” je poudarila med splošno razpravo v bundestagu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dodala je, da konsenz o slednjem odloča o trdnostni družbe. “Pri nas veljajo pravila in teh pravil ni mogoče nadomestiti s čustvi. To je bistvo pravne države,” je posvarila. Ob tem je po poročanju spletnega Deutsche Welle napovedala, da bodo v proračunu za prihodnje leto več denarja namenili za varnost in socialne transferje.
V Chemnitzu so 26. avgusta zabodli 35-letnega nemškega državljana. Dejanja so osumljeni trije prosilci za azil. Po dogodku je v mestu prišlo do demonstracij, ki so bile uperjene proti tujcem v Nemčiji, nasilja desničarskih skrajnežev in napade na tujce. Prišlo je tudi do napada na judovsko restavracijo. Demonstracije so sledile tudi, ko je ob koncu tedna umrl Nemec, ki mu je po sporu z afganistanskim državljanom odpovedalo srce.
V povezavi z dogodki v Chemnitzu se je pod udarom znašel tudi prvi mož nemških obveščevalcev Hans-Georg Maassen, ki ga bosta danes popoldan zaslišali dve parlamentarni komisiji. Predsednica nemških socialdemokratov Andrea Nahles je že zahtevala njegov odstop, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po protimigrantskih protestih v Chemnitzu je Maassen minuli teden v pogovoru za Bild namreč podvomil v pristnost najmanj enega videoposnetka, ki so sprožili proteste, s tem pa si je nakopal kritike.
Merklova je danes v bundestagu še poudarila, da večina ljudi v Nemčiji dela za dobro in strpno sobivanje. Pokazala je razumevanje, da so nekateri razjarjeni zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih domnevno storili prosilci za azil. Storilce je potrebno strogo kaznovati. Tisti, ki morajo zapustiti državo, morajo to tudi storiti, je dejala in dodala da moramo “glede tega rešiti nalogo”.
Kot je še dejala, so demonstracije v ustavi zapisana pravica, ni pa opravičila za “gonjo, nasilje, nacistična gesla, napade na ljudi, ki so videti drugače ali posedujejo judovsko restavracijo, za napade na policiste”.
Nemška kanclerka je tudi priznala, da na evropski ravni še niso bili rešeni izzivi migracij. “Ta izziv je zame še večji kot vprašanje obstoja Evropske unije in od tega, kar smo doživeli v evrskem območju,” je dejala in pri tem po navedbah dpa imela v mislih finančno krizo evrskega območja pred desetimi leti.
Kot način za izkoreninjenje vzrokov za begunce in migrante je omenila več vlaganj v Afriko. “Afrika je sijajna celina, mlada celina, celina s trgi prihodnosti,” je dejala.
Na zunanjepolitičnem področju Merklova po navedbah Deutsche Welle ni izključila možnosti sodelovanja v konfliktu v Siriji. Dodala je, da je cilj nemške vlade najti politično rešitev, ni pa moč pogledati stran, če pride do uporabe kemičnega orožja.
“Da v naprej rečemo ne, ne glede na to, kaj se dogaja po svetu, ne more biti naše stališče,” je opozorila. Nemški socialdemokrati, njeni koalicijski partnerji, namreč zavračajo vojaško sodelovanje Nemčije v Siriji. Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas danes v pogovoru za dpa ni želel izključiti sodelovanja Nemčije v zračnih napadih na Sirijo, če bo sirski režim v ofenzivi na Idlib uporabil kemično orožje, a poudaril, da bo Berlin v zvezi s tem sprejel “avtonomno odločitev”.
