Piše: Marjeta Bogataj
Na posvetu Državnega sveta RS so poudarili pomen lokalnih skupnosti in pozvali k ustanovitvi druge ravni lokalne samouprave – pokrajin, kar ne nazadnje zahteva tudi slovenska ustava. Pokrajine bi pripomogle k decentralizaciji države in zmanjšale razvojne razlike ter izboljšale življenjske razmere prav vseh.
Regionalizacija in lokalna samouprava sta dve od glavnih tem delovanja Državnega sveta RS, z njima se ukvarjajo že sedmo leto zapored. »Gre za rdečo nit našega delovanja, saj vprašanje, ali Slovenija potrebuje pokrajine oziroma regije, sploh ni več vprašanje; seveda jih potrebujemo. To jasno določa tudi 143. člen Ustave RS, ki nalaga, da je treba ustanoviti pokrajine. A ne gre le za ustavno obvezo, temveč predvsem za vprašanje kakovosti vsakdanjega življenja ljudi,« je predsednik državnega sveta Marko Lotrič dejal na posvetu z naslovom »Lokalna moč, regionalni razvoj: vloga občin v sodobni Sloveniji«, ki ga je državni svet prejšnji teden organiziral v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ob tem je dodal, da se ob vsaki krizi, zlasti ob naravnih nesrečah, vedno znova pokaže, da reševanje življenj in premoženja najhitreje poteka v okviru občin: »Občine so ključne za občutek varnosti prebivalcev, vendar občinske meje določajo tudi meje njihovega vpliva. Prav zato si želimo, da bi se to območje delovanja razširilo. Pokrajine bi lahko prevzele številne naloge z državne ravni in jih približale ljudem.«
»Tak zakon ne more nadomestiti pokrajin«
Na posvetu sta uvodoma govorila tudi vodja slovenske delegacije v Odboru regij Evropske unije Ivan Žagar ter državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Žagar je predstavil velik pomen odbora, ki ga vodi, saj regijam in mestom daje formalni glas pri oblikovanju zakonodaje. Prepričan je, da bi bile pokrajine v Sloveniji nujne in da z njihovo ustanovitvijo zelo zamujamo. »Vlada poskuša skladen regionalni razvoj zagotavljati z zakonodajo o skladnem regionalnem razvoju, vendar tak zakon ne more nadomestiti pokrajin. V preteklih 30 letih smo videli, da se razlike v razvoju povečujejo,« je poudaril. Težava je tudi v avtonomiji občin, ki se na deklarativni ravni razlikuje od dejanske. Po besedah državnega sekretarja Đurova imajo na ministrstvu pripravljen zakon o skladnem regionalnem razvoju in osnutek Strategije skladnega regionalnega razvoja do 2050, izzive, kot sta decentralizacija države in policentrični razvoj, pa naj bi ministrstvo s številnimi ukrepi že obravnavalo.
A vrnimo se še k nekaterim poudarkom predsednika DS Lotriča. Uvedba pokrajin bi prinesla veliko prednosti; pokrajine bi pripomogle k decentralizaciji države, omogočile bi hitrejše postopke in zmanjšale razvojne razlike, okrepile bi sposobnosti države za soočanje s kriznimi izzivi, izboljšale bi življenjske razmere ljudi v vseh regijah. Pokrajine bi po njegovih besedah lahko prevzele upravljanje bolnišnic in širše področje zdravstva, kar bi omogočilo večjo pretočnost kadrov in nagrajevanje po uspešnosti. »Slovenija je z evropskega vidika podeželska država. Zato moramo večji poudarek nameniti ravno podeželju in zagotoviti uravnotežen, enakopraven razvoj vseh delov države. Pokrajine niso samo orodje za učinkovitejše upravljanje v času kriz, temveč predvsem pot do živega, razvojno aktivnega podeželja in bolj povezane Slovenije,« je izpostavil in dodal, da bi tudi mladi v večji meri ostajali v domačih okoljih. Na regijskih obiskih je razbral veliko željo po uvedbi pokrajin. Te bi samostojno odločale o svojem razvoju, krepile bi čezmejno sodelovanje in učinkovito črpale evropska sredstva.
Treba je začeti pri vsebini, šele potem o mejah
Komisija za lokalno samoupravo v Državnem svetu RS je sicer že pripravila obsežen sveženj pokrajinske zakonodaje, in sicer tri zakone, ki so nastali s sodelovanjem več kot šestdesetih domačih strokovnjakov in enega tujega. Zakonodajni sveženj so že vložili v parlamentarni postopek, vendar so ga zaradi pomanjkanja politične volje in zadostne podpore v trenutni sestavi državnega zbora tudi že umaknili. Po besedah generalne sekretarke DS Monike Kirbiš Rojs so opravili več krogov posvetovanj s poslanskimi skupinami in pri večini ugotovili pripravljenost, da bi v prihodnje zakonodajo morda celo podprli. Ker pa bi zdajšnji predlog zahteval spremembo ali prilagoditev kar okoli 170 področnih zakonov, bi bilo to težko izvedljivo v enem samem mandatu. »Ko bo spet politična volja, bi bilo smiselno, da se pokrajinski sveženj znova preuči na ravni vladnih resorjev in pripravi v izvedljivem okviru. Pred tem pa je ključno preveriti tudi voljo državljanov, ali pokrajine sploh želijo,« meni Kirbiš Rojsova. Prihodnjo razpravo bi bilo treba začeti pri vsebini, pa meni Lotrič; pri pristojnostih, nalogah in financiranju pokrajin, šele nato odpreti vprašanja mej, sedežev in imen.
Od drugih držav se lahko veliko naučimo
V okviru posveta so potekali trije t. i. paneli, na katerih so razpravljali domači in tuji strokovnjaki ter župani. Na prvem panelu z naslovom »Trendi in razvoj lokalne in regionalne samouprave v Evropi« so sodelovali zaslužni prof. dr. Colin Copus (Univerza De Montfort v Leicesteru, Združeno kraljestvo), prof. dr. Eva Marín Hlynsdóttir (Faculty of Political Science, University of Iceland, Islandija), izr. prof. dr. Tom Verhelst (Gent University, Belgija) in izr. prof. dr. Björn Egner (Technical University Darmstadt, Nemčija). Od drugih držav se lahko pač veliko naučimo, saj imajo podobne težave kot mi, vendar jih učinkoviteje rešujejo. Njihove izkušnje je povzel voditelj razprave prof. dr. Miro Haček (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): »Na Islandiji so z inovativnimi pristopi našli načine, kako učinkovito upravljati zelo majhne občine, ki se spopadajo z velikimi razlikami v primerjavi z glavnim mestom, podobno kot v Sloveniji. Nemčija že več desetletij velja za vzor razvoja lokalne samouprave v Evropi. Njene modele upravljanja številne države, čeprav jih ne morejo povsem posnemati, pogosto vsaj delno povzemajo in prilagajajo svojim razmeram.« Eden od pomembnih poudarkov panela je bil tudi to, kako zagotoviti učinkovito upravljanje občin, predvsem prek medobčinskega sodelovanja in skupnih občinskih uprav. »Tak sistem, ki v tujini že prinaša dobre rezultate, omogoča, da ena skupna uprava ponuja storitve več občinam, kar povečuje učinkovitost in racionalnost. V Sloveniji smo prve korake v tej smeri že naredili, saj imajo vse naše občine oblikovane skupne občinske uprave, nismo pa še naredili naslednjega koraka – dviga tega sodelovanja na višjo raven, kjer bi se lahko oblikovala mreža lokalnih storitev in dobrin, ki bi občine povezala tudi v odsotnosti pokrajin,« je dejal Haček.
Vlada naj upošteva sklepe posveta
Na drugem panelu z naslovom »Refleksija razvoja slovenske lokalne in regionalne samouprave« je razpravo vodila prof. dr. Simona Kukovič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, sodelovali pa so nekdanji župani Uroš Brežan (Tolmin), Miran Gorinšek (Slovenske Konjice), Alojz Kastelic (Trebnje) in Boris Sovič (Maribor). Tretji panel je nosil naslov »Lokalna moč, regionalni razvoj: Kako naprej?«. Sodelovali so župan Ajdovščine Tadej Beočanin, župan Novega mesta Gregor Macedoni, župan Podčetrtka Peter Misja, župan Medvod Nejc Smole in župan Ormoža Danijel Vrbnjak, pogovor pa sta moderirala Kukovičeva in Haček. Slišati je bilo veliko kritičnih besed o sedanjem stanju (denimo glede prostorskih načrtov, birokratizacije) in tudi dobrih idej, kako bi bilo zadeve mogoče izboljšati. Strinjali so se, da ustrezen regionalni razvoj mora postati ena od prioritet države, saj v njem tiči ena ključnih razvojnih priložnosti za Slovenijo.
Sklepe posveta bo v Državnem svetu RS najprej obravnavala pristojna komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, nato pa še plenum Državnega sveta RS. Posredovali jih bodo tudi vladi in jo pozvali, naj jih v čim večji meri upošteva pri načrtovanju nadaljnjih politik in ukrepov.
