Piše: Vida Kocjan
Davčni primež, ki meri delež davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela, je v Sloveniji med najvišjimi v OECD. Leta 2024 je znašal 44,6 odstotka, bistveno više torej od povprečja OECD, ki je bilo 34,9 odstotka, kar je Slovenijo uvrstilo na šesto mesto. Že to je pomenilo, da je povprečen Slovenec prejel približno 200 evrov nižjo mesečno neto plačo (2.400 evrov letno) v primerjavi s povprečjem OECD.
Če Golobovi ne bi spremenili dohodninske zakonodaje, ki jo je sprejela Janševa vlada, bi vsi zaposleni v letu 2025 prejeli eno neto plačo več. Pred tem bi bilo povečanje po letu 2022 postopno.
Z davkom udarili še upokojence, kmete in podjetnike
S 1. julijem 2025 pa je po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo še slabše. Davčni primež se je zvišal na 46,6 odstotka, kar pomeni, da bomo »dosegli« v vrh lestvice držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo od 1. julija 2025 se je davčni primež dodatno povečal, saj gre za nov obvezni prispevek, ki bo vplival na zaposlene, delodajalce, upokojence, samozaposlene in druge z dohodki iz dela. Uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo je tako dodatna obveznost, ki se odšteje od bruto plače ali drugih dohodkov. Po podatkih OECD je že uvedba obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) v letu 2024 povečala davčni primež za 1,44 odstotne točke za samske zaposlene ter 1,96 odstotne točke za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima. Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo pomeni dodatni 2 odstotni točki k davčnemu primežu za zaposlene (1 odstotek zaposleni + 1 odstotek delodajalec), kar pomeni, da se bo davčni primež po 1. juliju 2025 približal ali presegel 46,6 odstotka za samske zaposlene s povprečno plačo, odvisno od drugih sprememb v davčni politiki. Davek plačujejo tudi upokojenci (mesečno 1 odstotek od neto pokojnine, v povprečju 10 evrov mesečno), samozaposleni in kmetje (2 odstotka od svojih prihodkov, minimalno 27 evrov mesečno).
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
