Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije in termoregulacije telesa Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.
Gost oddaje, ki jo vodi Edvard Kadič, je bil kot običajno profesor naturopatije Igor Ogorevc, beseda pa je tekla o akutnih in kroničnih obolenjih oziroma vnetjih. Da bi preprečili predvsem slednja, se obrnite na Planet zdravja, saj je pregled z računalniškim programom ANESA ena najučinkovitejših zadev v preventivi.
Akutna vnetja
»Akutno vnetje je takrat, ko na hitro narase telesna temperatura, kjer se na mestu vnetja, kjerkoli to že je, pretirano namnožijo bakterije. Te, kot vemo, pretirano rastejo v pretoplem okolju. (…) Takšna akutna vnetja se izjemno uspešno zdravijo in pomirjajo z uporabo antibiotikov,« je uvodoma dejal Ogorevc. Pri tem je izpostavil, da so danes antibiotiki zlorabljeni oziroma jih predpisujejo preveč, a se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje. Med akutna vnetja spadajo gripa, prehlad in angina. »Ko se naredi antibiogram (test občutljivosti določenega mikroorganizma za antibiotike, op. p.), se pokaže pretirana vsebnost določenih bakterij. Na osnovi tega se mora zdravnik odločiti za primeren antibiotik. Ta ima eno samo nalogo – da pobije bakterije. Te so žive. Ime antibiotik namreč pomeni proti življenju. Če logično pomislimo, se proti življenju ni smiselno boriti, če hočemo biti živi. Kajti tudi mi smo življenje, kadar smo živi. Zato je prav, da se uporaba antibiotikov omeji na nujne težave,« je razložil profesor Ogorevc in dodal, da se pri tem pojavlja odpornost bakterij na antibiotike. »Na to medicina dolgo opozarja in to smo si zakuhali sami. Kajti tudi bakterije so inteligentne in njihov imunski sistem ter obrambni mehanizem postajata odporna na veliko vrst antibiotikov.«
Med akutna vnetja spadajo gripa, prehlad in angina.
Kronična vnetja
Kdaj nam zdravnik reče, da imamo katero od kroničnih bolezni? »Takrat, kadar najmanj tri mesece ali dlje njegova terapija ne daje nikakršnih rezultatov v smislu izboljšanja zdravja. To so konstantna vnetja, ki se ne morejo zdraviti z antibiotiki. Ta vnetja so vzrok za vse kronične bolezni vseh ljudi na svetu. Kronična vnetja so številčnejši vzrok vseh zapletov z zdravjem, kot so akutna vnetja. Akutna vnetja se namreč izredno uspešno zdravijo z antibiotiki,« je dejal profesor naturopatije, Kadič pa je povzel, da se akutno stanje razvije na hitro in je neka eksplozivna zgodba v telesu, kronično stanje pa ima časovnico ter potrebuje dlje časa, da se razvije, in tudi dlje traja. »Primerjajmo stanje naših pljuč. Kadar je kronično vnetje, imamo različne pljučne bolezni, ko pa je akutno, imamo pljučnico. In akutna vnetja moramo obvezno zdraviti z antibiotiki, v nasprotnem primeru smo življenjsko ogroženi,« je še dodal profesor Ogorevc.
Vzroki za nastanek kroničnih bolezni
Profesor Ogorevc je v oddaji naštel tudi najštevilčnejše kronične bolezni v Sloveniji. »Na prvem mestu so srčno-žilne bolezni oziroma bolezni kardiovaskularnega sistema, se pravi visok ali prenizek tlak, ishemična bolezen srca (bolezni koronarnih arterij, op. p.), srčno popuščanje, aritmije, sledi sladkorna bolezen, ki je praktično doma že v vsaki družini in močno narašča. Na tretjem mestu je kronična obstruktivna bolezen pljuč, sledijo bolezni jeter in ledvic.« Do obstruktivne pljučne bolezni, obolenja, ki človeku krade dih, po Ogorevčevem mnenju prihaja delno zaradi kajenja. »Pri naši praksi pa opazujemo in dokazujemo, da velika večina težav s pljuči prihaja zaradi težav z delovanjem trebušne slinavke. To kitajska medicina ve že nekaj tisoč let. Kajenje seveda absolutno ni dobro, pa vendar ni tako velik vzrok, kot ga medicina želi prikazati. Nastanek kroničnih bolezni je v največji meri, v več kot 85 odstotkih, posledica napačnega življenjskega sloga, izpostavljanja zlorabi hrane, uživanja napačne in prevelike količine hrane – tu je treba izpostaviti pretirano uživanje alkohola in drog,« je bil jasen profesor Ogorevc in pri tem omenil lastno izkušnjo, ko so mu pri 32 letih odkrili raka pljuč. »Pa nisem pokadil dveh škatlic cigaret v življenju. Ko sem to povedal zdravniku, mi je rekel, potem pa ne vem, zakaj je tako.«
Živalske beljakovine imunski sistem zazna kot tujo beljakovino.
Genetika in razvoj kroničnih bolezni
V nadaljevanju oddaje je beseda tekla tudi o vplivu genetike pri razvoju kroničnih bolezni. Po Ogorevčevem mnenju ta nima praktično nobenega vpliva. »Zakaj je prišlo do pretiranega izražanja, da je za to kriva genetika? Ker pogledajo genetski zapis bolnega človeka in hkrati pozabijo, da je tudi gen izjemno občutljiva beljakovina, ki je občutljiva na temperaturo,« je razložil profesor Ogorevc in dodal, da so pred dvanajstimi leti dokazali, da je samo temperatura tista, ki lahko spremeni genski zapis. Kronične bolezni nastanejo zaradi konstantno trajajočega vnetja. »In kjer je vnetje, tam je pretoplo. In kjer je pretoplo, sta moteni cirkulacija, električna prevodnost, tam celice ne dobijo dovolj hrane, se ne čistijo pravilno in nimajo pravilne proizvodnje električne energije. Tam je napačna tudi električna prevodnost in tam ves sistem telesa razpada – dokler ne pride do rakastega obolenja. Rakasto obolenje ni čisto nič posebnega v telesu. Radi bi ga pokazali kot posebnega, pa ni,« je bil jasen profesor naturopatije in dodal, da je vsako rakavo obolenje samo posledica dolgoletnih vnetij na nekem delu telesa. Dodal je, da je pri tem napačna tudi hormonska slika, ki pa je tudi povezana z napačno temperaturo v telesu. »Kajti tudi proizvodnja hormonov in encimov je odvisna izključno od pravilne telesne temperature. In tudi celice se delijo takrat, kadar je na tistem mestu napačno število napačnih hormonov – enih je preveč, enih je premalo. Zaradi slabe cirkulacije in napačne električne prevodnosti se celica preprosto ne more več braniti, propada oziroma se razvija narobe – in to imenujemo rak. Iskati vzrok za rakovo obolenje v genih je nesmisel, kajti ko enkrat pride do rakastega obolenja, takrat je treba zelo hitro ukrepati in streljati z vsemi orožji. Absolutno tudi z medicinskimi orožji – z vsem, kar obstaja, sploh če gre za agresivne oblike raka, ob tem pa podpreti telo na drugačen, naraven način,« je še dejal profesor Ogorevc. Kako?
Jejmo zdravo hrano!
»Tako, da ne uživamo več tiste hrane, s katero smo raka povzročili,« je bil jasen profesor termoregulacije telesa in pri tem dodal, da je za regeneracijo telesa treba popravljati električno prevodnost tkiva, hormonsko sliko telesa, delovanje kože – največjega in najpomembnejšega organa v telesu, ter krvno sliko. »Ne smemo pozabljati, da je pri vseh boleznih, še posebej pri rakavih obolenjih, vedno dolgoletno moteno delovanje limfnega sistema. O tem medicina absloutno molči in tega ne upošteva. Jaz temu rečem nedoslednost,« je še dejal profesor Ogorevc in poudaril, da so kronična obolenja oziroma vnetja neposredno vezana na prehrano. »Obstajata dve vrsti hrane, tista, ki telesu škoduje, in tista, ki telesu koristi – ne glede na starost, zdravstveno stanje. Med prvo sodijo vse živalske beljakovine, če jih uživamo v pretirani količini. To so meso, mesni izdelki, vključno z ribami in morskimi sadeži, mleko, vsi mlečni izdelki in jajca. Kajti to so živalske beljakovine, ki jih imunski sistem zazna kot tujo beljakovino, sproži se antigen in to povzroča vnetja,« je razložil profesor Ogorevc. Zakaj ima v Sloveniji več kot 80 odstotkov odrasle populacije težave z gastritisom oziroma vnetjem želodčne sluznice? Zaradi tega, ker jemo napačno hrano. »Če jemo meso in mesne izdelke enkrat na teden v manjših količinah – to telo očisti samo in nimamo zaradi tega nobenih težav,« je še dodal profesor Ogorevc in izpostavil, da ljudje živalskih beljakovin za svoje zdravje in razvoj ne potrebujemo.
Meso in dušik
»Če pogledamo mineralno sestavo in druge substance, ki so v beljakovinah, ugotovimo, da imajo rastlinske beljakovine vse enake sestavine ali jih imajo celo v večjem številu, razlika je samo v metabolizmu živalskih in rastlinskih beljakovin. Živalske beljakovine med presnovo v telesu ustvarjajo kot stranski produkt veliko količino dušika. Dušik pa je toksičen za ledvice in možgane ter vse telo in vsako celico posebej, medtem ko metabolizem rastlinskih beljakovin proizvede toliko dušika, kot ga telo potrebuje, in ne ustvarja viška. In to je osnovna stvar,« je še dejal profesor Ogorevc, ki je prepričan, da ljudje ne potrebujemo živalske hrane. »Lahko jo jemo, ko smo zdravi, tam do 50. leta v omejenih količinah. In dokler imamo normalen ph želodčne kisline, saj se le tako te beljakovine laže razgradijo in prebavljajo. Meso se namreč ne prebavi, saj imamo predolg prebavni trakt in v tem delu meso v glavnem gnije, fermentira in od tega nima praktično nič,« je razložil profesor Ogorevc in pri tem spomnil, da rakavim bolnikom v zadnjem stadiju telo sámo zavrača meso in jim to smrdi.
