Piše: Gašper Blažič
Pokorno javljam, da se Nika seli. Menda v Bruselj. Ne vem, ali je za to kriva tudi boljša kulinarika. Tam namreč dobiš poleg enakih vafljev za vse (kuku, Andreja K.!) tudi pivo vseh vrst, tudi za dame. Pa ocvrt krompirček po belgijsko. In morske sadeže na tisoč in en način.
To sicer ni v skladu z vegansko agendo, ki jo oznanja naš premier Robi, a seveda le takrat, ko ga vsi gledajo. Kovačeva Nika s tem nima težav, ona si brez zadržkov privošči kakšno pečeno svinjsko kračo tudi povsem javno, čeprav nisem prepričan, ali jo pri jedi kdo nadleguje. Torej, policija, oči na peclje, ko pride Nika na kosilo, mora biti prostor po varnostni plati počiščen, jasno?
A kakor je mogoče prebrati na družbenih omrežjih Inštituta 8. marec, ki je ravnokar praznoval svoj osrednji praznik, se bodo osmomarčevske sufražetke spet fajtale. Za varen splav, pravijo. Karkoli naj bi že to pomenilo. Za ta civilizacijski dosežek naj bi zbirale podpise po vsej Evropi in celo v ZDA, ampak kaj ko je Belo hišo spet zasedel nekdo, ki ne pleše po njihovih notah.
Toda to jih ne bo ustavilo. So vendarle prave bojevnice, tako kot tista legendarna mala partizanka, ki je »bombe bacala«. Občudujem to bojevitost, predvsem pa učinkovitost tega fajtanja. Ob njem se je še sloviti Chuck Norris znašel v zadregi. Tisti, ki mu je sama Smrt potrkala na vrata in rekla: »A mate kaj za pusta hrusta?« Ne upam si ugibati, kaj bi ušlo črni gospe s koso v roki, če bi ji odprla Nika. Mogoče bi se ji predstavila kot medicinski pripomoček – saj veste, tisti slavni skelet, ki ga uporabljajo za didaktične namene pri biologiji.
Na Nikinem mestu se sam ne bi fajtal za varen splav. Raje za varen trajekt. Na Jadroliniji bodo že vedeli, o čem govorim. Potrebujemo varna plovila za vse. Nika, čakamo te, da se zavzameš za varno plovbo.
