Piše: Andrej Sekulović
Izredni vrh Evropske unije o obrambi. Izdelan načrt za oboroževanje. Čas je, da Evropa sama poskrbi zase. ZDA zavezane Natu, a Trump znova kritičen. Macron predlaga jedrski dežnik, Melonijeva poudarja pomembnost enotnosti.
Evropska unija se je v preteklih letih in desetletjih posvečala predvsem gospodarskim vprašanjem, integraciji in svoji širitvi. Vendar pa globalne geopolitične spremembe narekujejo, da se sedaj posveti bolj korenito tudi svoji obrambi in vojaškim zmogljivostim. Bruselj za zdaj namenja ogromne vsote različnim prebujenskim projektom in nevladnikom. V preteklosti se je lahko zanašal na Washington, a očitno se to spreminja. Z vojno v Ukrajini je varnostna grožnja dosegla prag Evropske unije, zaradi česar se sedaj izvajajo koraki, ki naj bi oblikovali njeno prihodnjo obrambo.
Evropa je v obdobju vnovičnega oboroževanja
Prejšnji teden so se v Bruslju sešle članice EU na izrednem vrhu o krepitvi evropske obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini. Evropska komisija bo vzpostavila nov instrument, po katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil, ki jih bodo države članice lahko vlagale v obrambne namene. Gre za del načrta o vnovični oborožitvi Evrope, ki ga je predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Kot je dejala, bo pri tem mgoče tudi odstopanje od fiskalnih pravil. Von der Leynova je opozorila, da »smo v obdobju vnovičnega oboroževanja« in da je Evropa »pripravljena močno povečati porabo za obrambo«. Za posojila, ki jih bo v sklopu načrta omogočal nov instrument, bo jamčil proračun Evropske unije, celoten načrt pa bi bil lahko vreden tudi do 800 milijard evrov. Sredstva naj bi bila namenjena predvsem protizračni in protiraketni obrambi, raketam, topništvu in brezpilotnim letalnikom. Instrument bo članicam omogočal skupno naročanje, kar bi zagotovilo med drugim nižje stroške. Nadalje bo v skladu z novim načrtom za obrambo dovoljeno članicam, da druga sredstva, ki so jih prejele za kohezijsko politiko, preusmerijo v obrambo. Prav tako bodo lahko odpravile omejitve za podporo velikim podjetjem v obrambnem sektorju. Dana jim bo tudi možnost, da v večji meri izkoristijo STEP, oziroma platformo strateških tehnologij za Evropo. Bruselj je v okviru novega načrta predstavil tudi predlog za sprožitev »nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil, ki bi članicam omogočila precejšnje zvišanje sredstev proračuna za obrambne namene, ne da bi se ob tem znašle v postopku zaradi preseženega primanjkljaja. Von der Leynova je prav tako izpostavila, da bi članice, če bi povprečno povečale izdatke za 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, s tem ustvarile v obdobju štirih let fiskalni prostor v vrednosti slabih 650 milijard evrov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
