Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.
Gosta oddaje, ki jo vodi Edvard Kadič, sta bila profesor naturopatije Igor Ogorevc in Aleš Primčič, trener in mednarodni inštruktor japonskih tradicionalnih borilnih veščin, rdeča nit pogovora pa je bila tradicionalna, predvsem japonska filozofija življenja. Uvodoma je Primčič razložil bistveno razliko med športnim in tradicionalnim karatejem. Beseda karate sicer pomeni prazna pest.
O karateju in orožju pri kobujutsuju
»Pri športnem karateju tekmuješ, kdo je boljši, močnejši in hitrejši, pri tradicionalnem karateju pa razumeš, kaj delaš, zato pri tem ne gre, kdo je boljši, ampak da si vsak dan ti boljši,« je bil jasen Primčič in ob tem razkril, da njegov 97-letni učitelj z Okinave trenira z njimi dve uri dopoldne in dve uri popoldne. »Zvečer se seveda skupaj z njim še malo poveselimo. To je njihov način življenja,« je dejal Primčič, ki je prepričan, da japonske tradicionalne borilne veščine združujejo ljudi. V studio je prinesel tudi orodje oziroma orožje, ki ga uporablja pri svojem borilnem športu, imenovanem kobujutsu. Gre za tradicionalno borilno veščino z orožji z Okinave. Tako smo lahko videli leseno ročko ali tonfo, ki so jo uporabljali za mletje riža, po obliki in funkciji pa je podobna našemu policijskemu pendreku, a je učinkovitejša. Kame so borilno orožje v obliki srpa, njihova primarna funkcija pa je bila žetev riža. Borilno orožje, imenovano nunčaki, ki ga poznamo tudi iz filmov o Bruceu Leeju, izhaja iz cepca, orodja za mlatenje riža, ki se preprosto pospravi za kimono. Najbolj znano orožje je sicer dvometrska palica, imenovana bo, ki se je razvila iz sprehajalnih palic popotnikov, predvsem menihov, ker pa je predolga, jo Primčič ni prinesel s sabo. Smo pa v oddaji lahko videli še lesen nož, imenovan tanto, manjšo leseno palico, ki ji rečejo jo, kovinsko orožje sai, ki spominja na nabodalo za pečenje piščanca, ter najbolj znan japonski meč, imenovan katana.
Naravni izdelki in Planet zdravja
Profesor Ogorevc je v nadaljevanju govoril o odnosu do različnih svetovnih izročil, kot so japonska, kitajska, indijska in srednjeameriška, ki so se hranila in dograjevala skozi stoletja vse do danes. »Moj odnos do stvari, ki dajejo dober rezultat, je pozitiven in spoštovanja vreden, tudi do borilnih veščin. Tudi sam sem nekaj let treniral karate,« je dejal profesor naturopatije in dodal, da je vsaka medicina, sploh tradicionalna, zagotavljala preživetje človeštvu, odkar se je to pojavilo. »Skozi tisočletja so se ohranjale tiste naravne stvari, ki so bile na razpolago in so dajale dober rezultat. Tu ne smemo pozabiti slovenske tradicionalne medicine, zeliščarstva, čebelarstva ipd. Tudi to je treba spoštovati in razumeti. V praksi Planeta zdravja to s pridom izkoriščamo,« je še dejal profesor Ogorevc in spomnil na lep slovenski pregovor »zdrav kot dren«. Prav v teh dneh je namreč zacvetel grm, ki je zelo cenjen tudi v ljudskem zdravilstvu, v Planetu zdravja pa so naredili tinkturo drena, ki se imenuje Tinktura 87 in je nenadomestljiva pri čiščenju kože in pomoč pri aknasti koži.
Japonska ima najbolj zdravo hrano
Ko pomislimo na Japonsko, pomislimo tudi na riž, suši, prehrano nasploh … Primčič je dejal, da so Japonci tudi v prehrani najbolj tradicionalni. Dokazano je namreč, da imajo najboljšo in najbolj zdravo hrano na svetu. »Poslušajo svoje telo – če si Japonec zaželi sladko, bo jedel sladko, če mastno, bo jedel mastno itn. Malokdo pa ve, da na Okinavi prodajo daleč največ svinjine. Pri nas velja za nezdravo hrano, tam pa je pojejo ogromno, ampak uravnoteženo,« je pripovedoval gost oddaje in dodal, da mora njihov obrok sestavljati pet barv – rdeča, rumena, bela, zelena in črna. Poudaril je, da je pri njih surova riba res sveža. »Tam konzervansov ne uporabljajo, niti ne vedo, kaj to je. Sveža riba je stara en dan, naslednji dan je predelana – prekuhana, pečena, naredijo iz nje neko drugo jed, juho ipd. To je njihova tradicija,« je dejal Primčič in opogumil vse, ki se odpravljajo na Japonsko, naj se ne bojijo njihove hrane. »Tako različne, dobre in okusne hrane, kot je tam, redko kje vidiš. Hrano pripravljajo pred tabo. Njihovo načelo je preprosto, minimalno in funkcionalno in tudi pri hrani se tega držijo,« je še dejal.
Prehrana – komplementarni element za celostno zdravje
V Sloveniji oziroma v tem delu sveta pa smo na neki točki zašli. Profesor Ogorevc je prepričan, da smo zašli toliko, da smo se izgubili. »Tudi slovenska tradicionalna kuhinja je bila vezana na letne čase. Poleti so jedli bolj ali manj zelenjavo, saj iz nje pridobimo veliko mineralov, ne moremo pa pridobiti veliko kalorij – ne moremo pridobiti veliko toplote. Poleti naše telo namreč ne potrebuje toliko toplote, ker je je zunaj dovolj. In obratno – pozimi in jeseni so v Sloveniji jedli hrano, ki je vsebovala bistveno več maščob, več živalskih beljakovin, saj je to bolj kalorična hrana in da več toplote. Sedaj smo to pozabili,« je spomnil profesor naturopatije in dodal, da je to s stališča termoregulacije telesa, biofizike in biokemije popolnoma jasno in logično, in pri tem navedel prehranjevalne navade inuitov na mrzlem severu, ki tradicionalno pojejo največ ribje maščobe. »Kajti maščoba je največji vir toplote za človekovo telo – ne beljakovina. To je zabloda Zahoda. Jaz temu rečem zelo fino posilstvo,« je še dodal in ponovil, da je praksa pokazala, da smo ljudje v osnovi rastlinojeda bitja. »Sicer lahko prebavimo malo živalskih beljakovin, ampak dramatično malo brez škode za naše zdravje. Tu je bistvena razlika, ali jemo surove beljakovine, se pravi toplotno neobdelane, ali jemo toplotno obdelane, zakrknjene beljakovine – kuhane, pečene, ocvrte. Tudi Japonci tradicionalno jedo svinjino, ampak koliko je pojejo? V juhi en košček ali dva, drugo je vrhunska sveža zelenjava in malo rezancev v juhi. Ko jejo tradicionalni suši, tega pojejo tri do štiri kose in se ne prenajedajo,« je še dejal profesor Ogorevc. Žal pa se tudi pri mlajši generaciji Japoncev spreminja način prehranjevanja.
Dolgo aktivni in disciplinirani
Japonci stres blažijo s tradicionalnimi borilnimi veščinami in z meditacijo. Pri tem pa je pomembna prehrana. »Njihovi obroki niso preobilni. Ko ti poješ en obrok, Zahodnjak vpraša, ali je to predjed, in mu odgovorijo, da je to glavna jed. Res pa je, da je ta sestavljena iz petih do šestih majhnih grižljajev. Poudarek je na dovolj velikem vnosu tekočin, kot je juha misu, ki jo vedno jejo. In ko Japonci pojejo obrok, ne grejo počivat, češ da morajo hrano prebaviti, ampak so naprej aktivni. Od jutra do večera so aktivni,« je še dejal mojster borilnih veščin in dodal: »Do 75., 80. leta so na Japonskem aktivni, delajo. Tudi družba za to poskrbi – starejši so tako pazniki, urejajo promet ipd.« »So družbi koristni in se ne počutijo zavrženi, izločeni, nepotrebni,« ga je dopolnil profesor Ogorevc. »Ljudje mislijo je, da so Japonci precej zaprti, kar ni res. Imajo veliko družabnih stikov, imajo igrišča za starejše, različne organizacije pohodništva, meditacije in športa,« je še dejal Primčič in pri tem priznal, da pa so tudi Japonci v današnjem, modernem času preutrujeni zaradi službenih obveznosti. »Živel bi na Japonskem, delal pa ne bi tam,« je dejal in spomnil še na en vidik, ki ga pogosto na Zahodu prezremo, in sicer na njihovo disciplino, ki prihaja iz njihove »fantastične kulture«. »V šoli nimajo čistilk, otroci sami čistijo, ker se morajo zavedati, če nekaj posvinjaš, moraš to za sabo pospraviti.« Ta disciplina se pri Japoncih odraža povsod – kasneje v službi in pri športu. To je za naš zahodni svet, kjer žal prevladuje permisivna vzgoja otrok, nepojmljivo.
Kaj pa borci sumo?
»Za borce sumo vemo, kakšni so – imajo posebno prehrano, da vzdržujejo telesno težo. Pojejo precej škroba, rezancev, imenovanih udon in soba v juhi ramen. To so sklede tega. Sicer so najbolj zaželeni moški, prvič zato, ker so dobro situirani, drugič pa, ker živijo do 40. leta starosti,« je še razložil gost v oddaji, profesor Ogorevc pa je pripomnil, da je to davek za napačno prehrano.
