Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.
Gosta oddaje, ki jo vodi Edvard Kadič, sta bila nedavno profesor Igor Ogorevc in jezuit pater Benedikt Beno Lavrih, pogovarjali pa so se o zdravju in duhovnosti. Pater Lavrih se je spomnil časa, ko je pred dobrimi petimi leti, in sicer tik pred šestdesetim rojstnim dnevom, izvedel, da je zbolel za rakom ledvic. Kot duhovnik se je o bolezni velikokrat pogovarjal z ljudmi, ki so se borili z boleznijo, bil z njimi in jih tolažil, nikoli pa o tej bolezni, kot pravi sam, ni razmišljal.
Zbolel je za rakom
Potem ko je neke noči začel v bolečinah krvaveti, ga je prijatelj duhovnik odpeljal v bolnišnico in tam so ugotovili, da je bila ena ledvica že popoln tumor. »Zdravnik je takoj rekel, da jo je treba odstraniti. ‘Upamo, da bomo rešili drugo’, je dodal.« Zdravljenje je tako prevzel dr. Tomaž Milanez, ki je bil po Lavrihovih besedah realistično optimističen. »Rekel mi je, da se lahko ta rak razširi, lahko pa ga ustavijo, da so prognoze različne. (…) ‘Midva se bova borila, veliko je odvisno od višje sile’.« Ko so mu odstranili ledvico, so ugotovili, da se je rak razširil tudi na pljuča. Po skoraj triletni uspešni imunoterapiji raka – gre za uporabo zdravil, ki delujejo na imunski sistem telesa, tako da se ta aktivira in prepozna ter uniči rakave celice – so mu našli še »piko« na ledvici, to pa so »uredili« z radiološkim posegom. »Druga ledvica zdaj krasno deluje. Ampak pred tem so našli zasevke tudi v hrbtu in medenici – s tem se borim že skoraj eno leto. Imam 30-dnevno terapijo in 14-dnevno pavzo.«
»Želim živeti!«
Pater Lavrih se spomni, kako je bil nebogljen, ko se je srečeval z ljudmi, ki so se borili s hudimi boleznimi. »Vedno sem bil v škripcih, ali jih samo poslušati, ali biti z njimi, ali jim kaj svetovati, saj se je težko vživeti v ljudi. Danes gledam nanje popolnoma drugače, saj ko greš enkrat skozi proces soočenja in sprejemanja bolezni, se ti življenje postavi pred popolnoma nov izziv,« je svoja občutja gledalcem zaupal pater Lavrih, ki je, kot pravi, svojo vero zaradi hude bolezni celo utrdil, medtem ko jo nekateri tudi izgubijo. »Močno sem prepričan, da je teh pet let čisti dar. (…) Sicer vedno nosim v sebi izkušnjo, da nisem sam,« je dejal in dodal, da je v božičnem času lepo sporočilo to, da se ljudje zavedamo, da je s tem, ko je prišel Kristus na ta svet, pregnal človeško samoto – prišel je v odnos s človekom. »To sem vedno doživljal, in tudi ko sem se soočal z boleznijo, sem imel to vedno pred očmi. Rekel sem, Bog, če me hočeš, me boš še imel, če ne, pač ne. In še danes sem v tem,« je pripovedoval pater Lavrih, ki bi ga lahko negotovost in strah peljala v paniko, tako pa to prepušča Bogu in je lažje. »Spomnim se, kako sem se v bolnišnici soočal s temeljnim vprašanjem, ki sem si ga postavil sam, in sicer, ali želim živeti in se boriti in kaj bom za to storil. Takrat sem bil tudi jezen in sem začel razglabljati o svojem odnosu do zdravja in telesa, kaj sem počel in česa ne – kup vzrokov sem poskušal najti. Nisem pa raziskoval po internetu kot nekateri drugi bolniki, ki to počnejo. Takrat sem si odgovoril, da želim živeti, naredil bom vse, kar se da in je v moji moči, preostalo pa prepuščam Bogu.«
Zdrav duh je v zdravem telesu
Profesor Ogorevc pa je kot pionir integrativne medicine v Sloveniji izrekel nekaj misli glede duhovnega vidika pri obvladovanju našega zdravja in osebne odgovornosti zanj. »Z Benom imava tu enak pogled, pa tudi izkušnjo. Ko sem se tudi sam soočal z diagnozo rak pljuč, sem najprej pomislil, ali hočem živeti ali ne. In če hočem živeti, sem se enako kot Beno vprašal, kaj moram narediti. Ko je meni zdravnik rekel, to je neozdravljiva diagnoza in te bom zdravil s kemoterapijo, sem, tako kot sem že dejal, rekel zdravniku, jaz sem bolan na pljučih, ne v glavi. Če je to neozdravljivo, kako naj od njega pričakujem zdravje?« Tako se je začela njegova osebna in profesionalna pot, ki jo danes lahko spoznavamo tudi v Planetu zdravja. »Že Hipokrat je rekel, ko pride bolan človek k tebi, ga najprej vprašaj, ali je pripravljen spremeniti tiste navade, ki so ga pripeljale do bolezni in niso dobre ne za fizično ne za psihično zdravje. Kajti zdrav duh je v zdravem telesu,« je spomnil profesor Ogorevc.
Ledvice – naš največji hladilni sistem
V Planetu zdravja je prehrana eden temeljnih poudarkov v metodi termoregulacije telesa. »Ljudje smo po anatomiji, fiziologiji, imunologiji in celo po religiji rastlinojeda bitja, ampak to smo zaradi lastne požrešnosti pozabili. O tem, kako telo reagira, ko v telo vnesemo preveč živalskih beljakovin, se svete knjige in moderna znanost strinjata. Ko pojemo živalsko beljakovino – meso, mesne izdelke, mleko, mlečne izdelke in jajca –, se v želodcu začne ustvarjati pretirana količina želodčne kisline, saj prebava živalske beljakovine zahteva veliko kisline. In kadar je v želodcu preveč kisline, to dvigne našo temperaturo v tankem črevesju. Ko pa je v tankem črevesju in celotni trebušni votlini pretoplo, takrat naš imunski sistem in bezgavke začnejo proizvajati preveč histamina. Histamin je sicer eden osnovnih nevrotransmitorjev, ki je nujno potreben za dobro delovanje možganov. Kadar pa ga je preveč, ta povzroča alergije. In ne samo to – kadar je histamina preveč, ta oži kapilarni sistem v celem telesu. Zaradi tega je moten pretok med limfo in krvjo, kri pa je čedalje bolj pusta. Dejstvo namreč je, da se limfa pretaka v kri in ne obratno. Se pravi, da je naša krvna slika odvisna od limfnega sistema. In mediator med limfnim sistemom in krvjo je naš kapilarni sistem. In tukaj je osnova vseh bolezni – najprej previsoka telesna temperatura, s katero naše telo stimulira pretirano delovanje hladilnih sistemov. Največji hladilni sistem pa so prav naše ledvice,« pa je profesor Ogorevc razložil posledice pretiranega vnašanja živalskih beljakovin v telo.
