Piše: Marjeta Bogataj
Dvakrat sem morala prebrati, tako nenavadno se mi je zdelo: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je dovolila »nasilni vstop v poslovne prostore« podjetja, ki shranjuje vzorce (matične celice) propadle Biobanke.
Država je dovolila fizični vdor v podjetje z občutljivim biološkim materialom? Da. JAZMP je to utemeljila na 297. členu zakona o upravnem postopku, ki se na primer uporablja pri rušenju nelegalnih gradenj; davčne in sodne izvršbe so nekaj drugega.
Dovoljenje JAZMP je torej nekakšen precedens – težko je reči, ali dober ali slab. Težko je tudi reči, ali se kolobocije z matičnimi celicami res ni dalo rešiti drugače. In prej. Zadeva se namreč vleče že dve leti in pol, odkar je propadla Biobanka, pri kateri je okoli štiri tisoč staršev hranilo matične celice svojih otrok. Okoli leta 2008 se je namreč na veliko pozivalo k temu, saj naj bi matične celice imele velik potencial pri zdravljenju nekaterih morebitnih kasnejših bolezni. Za 22 let hrambe so plačali okoli 2.000 evrov. Ko je Biobanka propadla, se je zelo zapletlo, preveč, da bi tu lahko povzeli. Na kratko pa: vzorce je prevzelo podjetje GaiaCell, ki ga je ustanovila Gordana Kalan Živčec. Starši oz. imetniki vzorcev te zdaj želijo prenesti na Izvorno celico, a jih GaiaCell ne želi predati, saj vztraja, da mora najprej dobiti poplačane stroške. Kalan Živčečeva je po dovoljenju »nasilnega vstopa« sicer napovedala, da vstopa ne bo ovirala.
Pa starši? Okoli 500 jih vztraja pri čimprejšnji izvršitvi odločbe JAZMP o predaji vzorcev, podpirajo pa tudi »nasilni vstop«, saj ni videti drugega izhoda. Kljub temu pa so na JAZMP tudi jezni; kritični so do celotnega sistema nadzora, ki je dopustil, da je prišlo do takšne pat pozicije, in menijo, da se ne bi smeli znajti v takšnem kaosu. In prav imajo.
