Piše: P. T.
Ali veste, kdo je bil prvi dunajski škof? To je bil Slovenec Jurij Slatkonja, ki je pred prihodom na Dunaj deloval kot novomeški prošt in apostolski upravitelj pičanske škofije v Istri.
Dunajska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo razmeroma pozno, pred 300 leti. Leta 1469 pa je mesto Dunaj, središče habsburškega imperija, dobilo svojo škofijo, vendar so prvega pol stoletja zanjo skrbeli administratorji, ki pa niso živeli na Dunaju. Prvi realni rezidencialni škof je tako šele leta 1513 postal Slovenec (po pokrajinski pripadnosti pa Kranjec) Jurij Slatkonja.
Zadnjih trideset let pa je dunajsko nadškofijo vodil kardinal Christoph Schönborn, izvorno dominikanec, rojen v plemiški nemško govoreči družini na Češkem. Teologijo je študiral v Parizu in Regensburgu, kjer je bil tudi učenec Josepha Ratzingerja, tj. kasnejšega papeža Benedikta XVI. Za pomožnega škofa je bil imenovan leta 1991, leta 1995 pa je postal dunajski ordinarij po odstopu kardinala Hansa Hermanna Groërja.
Ves čas je bil tudi velik prijatelj Medžugorja. Pred 15 leti je obiskal ta romarski kraj in vodil tudi polnočnico pred novim letom 2010, s čimer si je nakopal veliko ogorčenje zlasti tedanjega mostarskega škofa Ratka Perića. Na zadnji dan leta 2009 se je dunajski kardinal skupaj z ustanoviteljico skupnosti Cenacolo, sedaj že pokojno materjo Elviro povzpel na Križevec.
Pred petimi leti je kardinal Schönborn po izpolnjenem 75. letu starosti v skladu s predpisi podal papežu Frančišku odpoved nadškofiji, papež pa mu je mandat dunajskega nadškofa podaljšal vse do nedavnega 80. rojstnega dne, ki ga je dunajski kardinal praznoval 22. januarja. Vodenje dunajske škofije je začasno prevzel škofijski upravitelj Josef Grünwidl do imenovanja novega rednega dunajskega nadškofa.
Kardinal Schönborn je bil sicer rojen prav na isti dan kot pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Uran. Oba sta bila namreč rojena 22. januarja 1945.
