Piše: STA
Na današnji žalni slovesnosti ob dnevu krivde, odpuščanja in sprave so ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah položili venec žrtvam povojnega nasilja. Ob tem so izrazili spoštovanje žrtvam ter podpornikom sprejetja novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Slovesnosti se je udeležilo okoli 50 ljudi.
Predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave Janez Juhant je za STA povedal, da je glavni namen slovesnosti ohranjati spomin na vse žrtve vojne in revolucije ter poudariti, da je slovenski narod z revolucijo utrpel tragične posledice, ki so se pokazale predvsem v izgubi in izgnanstvu ljudi. Po njegovih besedah mora vlada urediti vse procese sprave, kar bi pomenilo enake pravice in možnosti za vse.
Juhant je v nagovoru ob Lipi sprave spomnil na nedavno sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Novela je po njegovem “znak novega življenja” in zagotovilo, da Slovenci “zaživimo v mestu sobivanja vseh”. Ob tem je izpostavil besede varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek, da “gre za pravico do resnice, do vedeti za usodo bližnjega, do groba, do žalovanja in do dostojnega ravnanja s posmrtnimi ostanki,” zato je po njegovem razumljivo, da ima premier Janez Janša sprejetje novele za “izjemen dosežek.”
“Predolgo že svojci žrtev, organizacije in večina naše demokratične javnosti čaka na to soglasje,” je v nagovoru opozoril Juhant. V društvu pa jih žalosti tudi, da se danes, 81 let po povojnih pomorih, govori o političnem soliranju in nujnosti soglasja za pokop mrtvih na Žalah. “Ne verjamem, da bi sploh kdo mogel misliti, da žrtve Auschwitza ali Srebrenice niso enake nesrečnikom Macesnove Gorice in drugih med- in povojnih morišč po Sloveniji,” je izpostavil.
Ob tem je pozval, da “ob žrtvah nemške, italijanske, sovjetske in drugih armad na Žalah pokopljimo tudi svoje rojake, ki so se borili za svoj dom in rod”. Pozval je tudi k izdaji mrliških listov in zagotovitvi zadoščenja svojcem žrtev povojnih pobojev in sodelovanju ter spravi.
“Ko bomo skupaj pokopali mrtve in opravili spravno sedmino, bo Slovenija vstala k novemu življenju. Tudi otroci, ki so jim revolucionarji pomorili starše ali sorodnike, bodo lahko dostojno preživeli še zadnja leta življenje in v miru odšli k svojim,” je med drugim poudaril Juhant.
Na slovesnosti so prebrali tudi deklaracijo o narodni spravi, v kateri izjavljajo, da so državne in druge ustanove Slovenije dolžne vrniti čast in dostojanstvo vsem žrtvam medvojnih in povojnih pomorov, da naj se vse žrtve medvojnih in povojnih pomorov častno in dostojno pokoplje, da se za vse žrtve izstavijo verodostojni mrliški listi ter da se v slovenskem pravnem redu jasno zapiše in opredeli, da je med drugo svetovno vojno v Sloveniji potekala tudi revolucija in da so nedolžne žrtve imele legitimno pravico, da se revolucionarnemu nasilju uprejo.
