Piše: C. R.
Policisti so v nedeljo med poostrenim nadzorom prometa na dolenjski avtocesti pri Višnji gori ustavili voznika, ki je vozil kar 218 kilometrov na uro in opit. Preizkus z alkotestom je pokazal 0,47 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Nadaljnjo vožnjo so mu prepovedali, izdali plačilni nalog v znesku 2100 evrov in 25 kazenskih točk.
Alkohol deluje opojno, povzroča zasvojenost, škoduje zdravju in je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, tudi raka. Škoda prekomernega pitja se kaže na vseh področjih našega življenja. Še posebej v cestnem prometu, ko alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, s čimer prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nesreče. Zato se alkoholu vselej ognite, kadar vozite, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.
V zadnjih letih se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, po navedbah policije ni bistveno spremenil in ostaja približno desetodstoten. Skrb vzbujajoče pa je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola, piše na spletni strani policije.
“Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu,” svetuje policija. Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki ga ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. Dosledno upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.
Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov priporočajo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu.
Alkoholnih pijač naj ne točijo tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebno pa ne tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozilo.
Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasni odzivi, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd.
V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč in podobno.
