Piše: C. R.
Marsikje na vzhodni strani nekdanje železne zavese takšne spomenike pospravljajo v muzej. Pri nas pa jih obnavljajo.
V Trbovljah so ta mesec začeli celovito obnovo Spomenika revolucije, enega ključnih del slovenske povojne umetnosti, ki je bil postavljen leta 1952. Gre za prvo večjo restavratorsko intervencijo po njegovi postavitvi, zato projekt presega lokalni pomen in odpira pomembna vprašanja varovanja kulturne dediščine, so sporočili z Občine Trbovlje.
Monumentalno delo kiparja Stojana Batiča danes po navedbah občine velja za eno osrednjih referenc njegovega opusa ter pomemben simbol mesta.
Z nedavno prenovo Trga revolucije, ki je odprla pogled proti mestnemu jedru, je spomenik znova dobil osrednje mesto v javnem prostoru. Župan Trbovelj Zoran Poznič poudarja, da ne gre le za umetniški objekt, temveč za pomemben del identitete in kolektivnega spomina Trboveljčanov.
Obnovitvena dela izvaja specializirano podjetje Livartis v sodelovanju s podjetjem Marodi, restavratorskim centrom in strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Obravnava vključuje tudi obnovo spremljajoče žare, ikonografsko povezane z rudarsko dediščino, ki je bila v preteklosti nosilka simbolike večnega ognja.
Oba elementa sta ulita v bronu, kar zahteva specifične metodološke pristope, vezane na stabilizacijo materiala, odstranjevanje korozijskih plasti in zaščito patine.
Projekt ima tudi razvojno-raziskovalno razsežnost, saj je restavriranje bronastih spomenikov v primerjavi s kamnitimi še manj sistematično razvito. Obnova v Trbovljah tako predstavlja pilotni primer oblikovanja sodobnih pristopov in standardov na tem področju.
Po ocenah strokovnjakov bo obnova zagotovila dolgoročno ohranitev spomenika za več desetletij. Po zaključku del, predvidoma ob občinskem prazniku, se bo spomenik vrnil na svojo izvorno lokacijo kot simbol zgodovine, umetnosti in skupnosti.
Projekt ima tudi razvojno-raziskovalno razsežnost, saj je restavriranje bronastih spomenikov v primerjavi s kamnitimi še manj sistematično razvito. Obnova v Trbovljah tako predstavlja pilotni primer oblikovanja sodobnih pristopov, standardov na tem področju in protokolov za obravnavo bronastih spomenikov v javnem prostoru.
Spomenik revolucije tako vstopa v novo fazo svojega obstoja – kot umetniško delo, predmet strokovne refleksije in simbol skupnosti, ki svojo preteklost razume kot temelj za odgovorno oblikovanje prihodnosti, so še zapisali na trboveljski občini.
Trbovlje sicer velja za kraj, kjer so nacisti in komunisti leta 1941 skupaj praznovali prvi maj – praznik dela.
