Piše: Petra Janša
O aktualni problematiki v gozdarstvu smo se pogovarjali z Bojanom Resmanom, direktorjem podjetja LIP Bohinj, ki meni, da je les surovina prihodnosti in je za Slovenijo strateškega pomena, zato bi jo kot tako morala obravnavati tudi politika.
LIP Bohinj je lesnopredelovalno podjetje s 70-letno tradicijo, ki se uvršča med največje proizvajalce opažnih plošč v Evropi. Zaradi uporabe kvalitetnega smrekovega lesa iz okoliških gozdov in izkušenj, ki so jih pridobili, se blagovna znamka LIP formwork panels po kvaliteti uvršča v sam evropski vrh. Junija 2018 je skupina Hasslacher Norica Timber iz Avstrije postala 100-odstotna lastnica podjetja. So člani Slovenskega lesnega združenja oziroma Slolesa, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja in v svojem članstvu vključuje vse od drevesničarjev do predelovalcev I. in II. predelave, mizarjev, tesarjev in izdelovalcev pohištva. »Vse tiste torej, ki se ukvarjajo z lesom in njegovo predelavo. Vključeni so vsi, ki so del procesa, od sadike pa do končnega izdelka (žagan les, stavbno pohištvo, notranje pohištvo),« je pred časom za naš tednik dejal predsednik združenja Sloles Edo Oblak.
Sloles je član CEI-Bois
Kakor poudarjajo v slovenskem lesnem združenju Sloles, ki je nastalo zato, da bi okrepili gozdno-lesno proizvodno verigo in s tem v največji mogoči meri zagotovili učinkovito ravnanje z lesom, je les za Slovenijo pomembna surovina, saj je ena redkih, ki jo imamo v izobilju. To omogoča veliko število delovnih mest v predelovalni industriji, ki pa je žal v veliki meri propadla v 90. letih 20. stoletja. »Danes je to velik, a neizkoriščen potencial za delovna mesta, ki pa ga za zdaj še ne znamo izkoristiti, saj velik del kakovostnega lesa Slovenija izvozi v tujino, od koder se vrne v obliki končnih izdelkov,« je tedaj poudaril predsednik združenja Sloles Oblak. Direktor podjetja LIP Bohinj Bojan Resman pa je nedavno v pogovoru opozoril, da je Sloles že tretje leto član Evropske konfederacije lesnih industrij CEI-Bois, krovne organizacije celotne evropske lesne industrije. Glavni cilj CEI-Bois je sicer spodbujati interese evropskega lesnega sektorja in v ta namen prispevati k procesu oblikovanja politik EU. Je glavni organ, ki zastopa evropsko lesnopredelovalno industrijo na evropski in mednarodni ravni. CEI-Bois tako spodbuja sektor in uporabo lesa v njegovih številnih oblikah in aplikacijah, zastopa in varuje interese evropske lesnopredelovalne industrije ter poudarja naravno trajnost lesa in izdelkov na osnovi lesa. In prav preko CEI-Bois slovensko združenje Sloles lahko uresničuje svoje ključne interese na ravni evropske lesarske panoge.
Opozorili na spornost EUDR
Združenje Sloles je pred časom tudi informiral svoje člane o spornosti evropske uredbe o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR). »Skupaj z drugimi združenji iz Evrope smo si prizadevali za vsaj preložitev njenega izvajanja, če ne že preklica uredbe,« je v nedavnem pogovoru izpostavil Resman. »Glavna ideja evropske politike je, da bi državljani EU imeli pravico, da za vsak izdelek dobijo podatek, ali je bila surovina pridobljena na zakonit način in da ni bilo ob tem storjene škode za Zemljo. Gre za idejo zelene politike,« nam je razložil Resman in dodal: »Če potenciram, je stvar zapeljana tako daleč, da bi lahko zahteval, če bi bil ekstremist, za npr. svinčnik, ki sem ga kupil, sledljivost, kje in kdaj je bilo posekano drevo za izdelavo svinčnika in ali je bilo to drevo posekano zakonito. Zagotoviti to sledljivost skozi samo proizvodnjo pa je v resnici skoraj nemogoče ali zelo težko,« je prepričan Resman, ki nam je še razložil, da v uredbo EUDR ni vključen samo les, ampak tudi soja, kavčuk, kava, kakav ipd. »V prvi vrsti so si omenjeno uredbo evropski politiki izmislili zaradi krčenja amazonskega pragozda, kjer delajo plantaže za gojenje teh kultur. EU je s tem želela biti zgled svetu, tudi Kitajski.« Resman je spomnil, da je bila uredba EUDR že sprejeta, veljati pa bi morala začeti 1. januarja 2025. »Ko smo prejeli informacijo, kaj se pripravlja, smo v Slolesu z dopisi opozarjali, da je sprejeta uredba tehnično neizvedljiva. Vemo, da je treba Zemljo varovati in vsi, ki se ukvarjamo z lesom, ga znamo ceniti – to je naša surovina. Radi imamo gozdove in znamo skrbeti za to, da je naša Zemlja gozdnata in se ne uničuje,« je nadaljeval direktor LIP Bohinj, ki sicer meni, da sama ideja ni slaba in jo imamo v Evropi zagotovljeno že od Marije Terezije naprej. »Pri nas se že zdaj ne sme nezakonito sekati dreves. Za posek drevesa moraš imeti odločbo Zavoda za gozdove, nato logar odkaže, katera drevesa lahko posekaš. Imamo točno določeno, kaj se lahko in česa se ne sme,« je bil jasen Resman.
O certifikatu PEFC
Zanimalo nas je, kako bi bila uredba EUDR videti v praksi. »Vsako posekano drevo bi dobilo svojo številko, potem bi to drevo prišlo na žago, tam bi se številke razdelile na vsako desko, potem je treba zagotoviti sledljivost do končnega izdelka. Evropejec, ki bo izdelek kupil, bo lahko šel pogledat, kje je bilo drevo za končni izdelek posekano. Isto je za sojo, kavčuk, kavo, kakav …,« nam je razložil Resman. »Ker jasnih navodil ni bilo, so na Evropsko komisijo začela najrazličnejša združenja naslavljati opozorila o nedodelanosti odredbe. Odlok so zamaknili za eno leto in v tem času se morajo stvari tehnično definirati. V bistvu morajo odgovoriti na 120 vprašanj, naslovljenih na evropsko komisijo. Čakajo se odgovori. Okoli 80 odgovorov je že prišlo, postavljajo pa se nova vprašanja,« je dejal Resman in dodal, da gredo vprašanja v smeri, kako zagotoviti sledljivost, ali vsi hlodi ob sečnji drevesa dobijo isto številko, ali vsak hlod svojo ipd. »Sami vemo, da glede na to, kar že imamo, odredba ni smiselna. Že s sedanjo zakonodajo imamo zagotovljeno zakonito sečnjo in je vsa hlodovina, ki pride na žago, opremljena z dokumentacijo. To sledljivost je tehnično treba imeti. Zdaj to zagotavlja certifikat PEFC za sledljivost lesa (Program for the Endorsment of Forest Certification, Program za potrditev certificiranja gozdov, op. p.),« je spomnil direktor LIP Bohinj in dodal, da morajo vsa podjetja, ki trgujejo z lesom, imeti omenjeni certifikat. »Da se potrošniku zagotovi izdelek iz trajnostno gospodarjenjih gozdov, mora biti vsak člen v gozdno-lesni verigi certificiran. Tudi v našem podjetju je tako. Tudi vsi vgradni produkti iz lesa morajo imeti ta certifikat, drugače jih niti vgraditi ne smeš,« nam je še razložil Resman in dodal, da certifikat PEFC ni zastonj. »Certifikat PEFC plačujemo. Imamo kontrole – vsako leto naredijo revizijo, ali so izpolnjene vse zahteve PEFC.«
O certifikatu FSC
Po Resmanovih informacijah naj bi bili sporno uredbo EUDR sprejeli zaradi »črne ovce Romunije, kjer se je pred časom dogajala nezakonita sečnja lesa večjega obsega«. Je pa sogovorec v nedavnem pogovoru spomnil še na certifikat FSC (Forest Stewardship Council, Svet za nadzor gozdov, op. p.). Gre za globalni sistem certificiranja gozdov, vzpostavljen za gozdove in gozdne proizvode. Po mnenju Sveta uporaba logotipa FSC pomeni, da izdelek prihaja iz okoljsko, družbeno in ekonomsko odgovornih virov. Poleg svojega globalnega certifikacijskega standarda FSC razvija nacionalne standarde v izbranih državah. FSC ima 10 načel in povezanih meril (FSC P&C), ki tvorijo osnovo za vse standarde FSC in certificiranje. Na primer oznaka FSC 100 odstotkov pomeni, da ves les, papir in/ali drugi materiali na osnovi lesa v izdelku v celoti izvirajo iz gozdov s certifikatom FSC. FSC Reciklirano pa pomeni, da so les, papir in/ali drugi materiali na osnovi lesa v izdelku iz recikliranega ali predelanega (znova uporabljenega) materiala.
Uveljavitev preložena za leto dni
V pogovoru je Resman še spomnil, da je Evropska komisija 2. oktobra letos napovedala, da bo rok za uveljavitev uredbe EUDR preložila za dvanajst mesecev, na 1. januar 2026 torej. Če ga odobrita Evropski parlament in Svet za nadzor gozdov, bo uredba začela veljati 30. decembra 2025 za velika podjetja in 30. junija 2026 za mikro in mala podjetja – z objavo posodobljenih smernic za pomoč s spremembami predpisov. »Dejstvo je, da je preložitev uredbe EU o krčenju gozdov neizogibna, da bi se izognili popolnemu kaosu v evropski vrednostni verigi gozdarstva, lesa, kmetijstva in hrane. Dejstvo je tudi, da je izvajanje sistemov beleženja nedodelano in še ne v celoti razvito ter da obljubljena klasifikacija tveganja držav še ni izvedena,« je še sporočil Resman in ponovil, da so se za omenjeno preložitev in vnovični pregled in popravek uredbe EUDR dobro leto dni prizadevali tudi v Slolesu in s tem v zvezi komunicirali z italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi in s hrvaškim Drvnim klastrom ter prek njihovega krovnega evropskega združenja lesnopredelovalne industrije CEI-Bois svoje zahteve posredovali Evropski komisiji. Posamezne države pa so ob prizadevanjih panožnih združenj zahteve podale tudi prek odgovornih ministrstev. Zahteve po odlogu izvajanja uredbe so na Evropsko komisijo posredovale tudi države tretjega sveta vključno z Združenimi državami, Kitajsko, Indijo in nedavno tudi Brazilijo (ta je celo napovedala povračilne ukrepe). »Ker so vsi ti pritiski naleteli na gluha ušesa Evropske komisije, smo se vsi prizadeti obrnili še na WTO (Svetovno trgovinsko združenje),« je sporočil Resman. »Med nedavnimi pogajanji med WTO in evropskimi trgovinskimi uradniki je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen tudi na pritisk generalne direktorice WTO Ngozi Okonjo-Iweala in nemškega kanclerja Olafa Scholza vendarle prisluhnila in se odločila za pripravo predloga odloga izvajanja uredbe za 12 mesecev,« je še dodal direktor LIP Bohinj.
Čakajo še odločitev Sveta EU
Predlog o odlogu uredbe EUDR je 14. oktobra že odobril Evropski parlament, čaka se le odločitev Sveta EU o tem. »14. oktobra je potekalo odločanje v Evropskem parlamentu o predlogih EPP in uspelo nam je, saj je bilo ZA 12-mesečno podaljšanje in uvedbo dodatne kategorije nič rizičnih držav 371 članov parlamenta, PROTI pa 240. S tem smo dosegli izjemno veliko razbremenitev za lastnike gozdov, gozdarje in predvsem za predelovalce lesa,« nam je pozneje sporočil direktor LIP Bohinj Bojan Resman. »To nam je seveda v veliko veselje, saj je naše ključno poslanstvo zagotavljati članom Slolesa čim ugodnejše poslovno okolje,« je dodal. »Najpomembnejša točka poleg zamika je uvedba dodatnega razreda kategorije nič rizičnih držav. S tem ne bo dodatnih obremenitev v Sloveniji (nič rizična država), bodo pa zaščiteni gozdovi, kjer je tveganje veliko.«
