13.5 C
Ljubljana
sreda, 16 oktobra, 2024

(PISMO BRALCA) Problematika politične sredine

Piše: Franc Bešter, Besnica

Danes vsak, ki vstopi v politiko, hoče biti na nek način »sredinski« (levo- ali desno-), nobeden samo »lev« ali »desen«, jasno, zakaj: da drugim ne bi prišla kakšna misel na skrajno levico ali skrajno desnico – oboje je namreč v nedavni zgodovini povzročilo že preveč gorja.

Nedavna (pol-pretekla) zgodovina: moramo jo upoštevati, ker je naša sedanjost posledica le-te. Posledica te pa je med drugim tudi idejni razcep (razkol) v naši družbi, ki otežuje politično delovanje naroda kot celote. Družbena klima je dokaj zastrupljena, krvava revolucija je zapustila ogromno sovraštva in neporavnanih računov. Napetosti, nezaupanje, zamere med današnjo slovensko levico in desnico, smo pač dediči (potomci) tega.

Na levici smo že lep čas priča nastajanju in izginjanju raznih novih strank in novih obrazov, zlasti pred volitvami, jasno, zakaj: gre za permanenten boj za sveto Oblast. Medtem ko smo na desnici že lep čas priča nekemu statusu quo, neki stagnaciji. Manjka enotnosti, volje za sodelovanje, za povezovanje političnih sil, kar je za desnico mnogo bolj usodno kot za levico, kajti ona nima takšne kapitalske in medijske moči kot slednja. Slednja je (po mojem) tudi močan vzrok za to, da desnici ne uspe pridobiti »kritične mase« volivcev, da bi za dalj časa vzpostavila svojo oblast. Posledica je menjavanje (neizkušenih) levih vlad, posledica pa je stagnacija Slovenije.

Glede na vse ni čudno in je tudi čas, da se tudi na desni sredini zgodijo neki premiki, da se zgodi neka prenova. Glede tega pa je videti dobrodošlo Logarjevo ustanavljanje nove stranke, ki hoče biti »povsem sredinska«, stranka širine in tretji steber politične moči v Sloveniji. A ob tem bi rad opozoril, da to ni prvi podobni poskus (»resnične sredine«), da so že bili poskusi povezovanja in sodelovanja med levico in desnico, odkar imamo svojo državo, a žal so se izjalovili. Primer strank SKD in SLS: njuni volivci niso nagradili njunega sodelovanja v levih vladah, nasprotno, to so celo kaznovali, SLS je celo izpadla iz parlamenta. Omeniti je treba neuspešno združevanje SKD in SLS l. 2000, posledica je bil nastanek N.si, ki je sprva dobila močno podporo volivcev, zdaj pa že dolgo stagnira, kar se tiče števila poslancev. Tu so znane pobude dr. Janeza Pogorelca, da bi stranka skušala seči še v volilni bazen leve sredine. To širino in odprtost zdaj kaže Anže Logar, ki je »pripravljen sodelovati z  vsemi, razen s skrajnimi«. Res širina »dosledne sredine«. Vendar, takšne sredinske stranke smo nedavno že imeli, to sta bili »Konkretno« in »Povežimo Slovenijo«. Povežimo Slovenijo: že ime pove, da gre za preseganje delitev. Toda nobeni od teh strank ni uspel preboj v parlament. Seveda sta obe to pričakovali v prepričanju, da bosta pritegnili tako leve kot desne volivce. Zakaj jima ni uspelo? Moje mnenje je, da ju levi volivci niso volili iz bojazni, da bi lahko njihovi glasovi šli na desnico, desni pa seveda podobno: da bi s tem njihove glasove lahko ukradla levica. Posledice globoke politične razklanosti. In bojim se, da podobna usoda lahko doleti tudi novo Logarjevo stranko.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine