Rad bi končno v družbi kaj pomenil,
silno rad bi O dodal k imenu,
rad zelo poveljeval plemenu,
se nemočen bo zato le penil.
Rad zelo bi zaigral veljaka,
pa mu O na koncu vedno manjka,
ne pomaga zveza niti stranka,
ta ni zrel žal niti za vojaka.
Rad nadvse igral bi veličino,
a pri O-ju vsakič se zatakne,
ga po grlu ves ubit poplakne,
naj bo žganje, pivo ali vino.
Rad bi še kako se sam povzdignil,
pa je z O-jem vedno kaj narobe,
vsaka stvar bedaku gre po gobe,
vse poruši, ko še sploh ni mignil.
Rad predvsem bi zaigral maršala,
pa mu manjkajoči O nagaja,
“Ti, tovariš,” mu bo poreče raja,
“kdaj se sam povzdigneš na vešala?”
