Piše: G. B.
Kot je znano, je slovenska vlada zelo pohitela s priznanjem Palestine. V primeru volitev v Venezueli pa temu ni tako. Prav nasprotno: zdi se, da dogajanje v Venezueli vlada raje ignorira.
Očitno pa drugače razmišljajo v Argentini in ZDA, kjer so že priznali opozicijskega kandidata Edmunda Gonzaleza Urrutio za legitimnega predsednika. Čeprav je Nicolas Maduro razglašen za uradnega zmagovalca.
ZDA: Gonzalez je zmagovalec!
ZDA so prepričane, da je opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutia zmagovalec predsedniških volitev v Venezueli, na katerih je bil kljub obtožbam o goljufiji za zmagovalca razglašen predsednik Nicolas Maduro. Tudi Argentina in Peru sta Gonzaleza priznala za zmagovalca volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Glede na prepričljive dokaze je ZDA in venezuelskemu ljudstvu jasno, da je Edmundo Gonzalez Urrutia dobil največ glasov na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli,” je včeraj dejal državni sekretar ZDA Antony Blinken in kandidatu opozicije čestital za uspešno volilno kampanjo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Zdaj je čas, da venezuelske stranke začnejo pogovore o spoštljivem, mirnem prehodu v skladu z venezuelsko volilno zakonodajo in željami venezuelskega ljudstva,” je dodal državni sekretar ZDA, ki po poročanju dpa krepijo mednarodni pritisk na predsednika Madura.
“Tudi Argentina in Peru sta priznala Gonzaleza za zmagovalca predsedniških volitev. “Vsi lahko brez dvoma potrdimo, da je legitimni zmagovalec in izvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez,” je danes na omrežju X zapisala argentinska zunanja ministrica Diana Mondino.
Venezuelski nacionalni volilni svet je po volitvah razglasil Madura za uradnega zmagovalca z 51,2 odstotka glasov, pri čemer še vedno ni objavil končnega seštevka ali podatkov po posamičnih volilnih okrožjih. Gonzalez naj bi prejel 44,2 odstotka glasov. Opozicija izidov ne priznava in oblastem očita volilno prevaro. Glede na svoje podatke je prepričana, da je Gonzalez prejel 67 odstotkov glasov, Maduro pa le 30 odstotkov.
Po razglasitvi Madura za zmagovalca so v več mestih po državi izbruhnili protesti, v katerih je bilo po podatkih nevladne organizacije Foro Penal aretiranih več kot 1200 ljudi, najmanj enajst pa ubitih. Opozicija je poročala o dvajsetih mrtvih in enajstih prisilnih izginotjih.
Vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v četrtek pozvala k sobotnim protestom v vseh mestih v državi, da bi obsodili prevaro, ki je po njenih besedah omogočila ponovno izvolitev Madura. “Ostati moramo trdni, organizirani in mobilizirani s ponosom, da smo dosegli zgodovinsko zmago,” je sporočila na družbenih omrežjih. V članku za ameriški časnik Wall Street Journal pa je v četrtek zapisala, da se skriva in da “se boji za svoje življenje”, potem ko je opozicija izpodbijala Madurovo sporno zmago.
EU zadržana, Golobova vlada pa mora poslušati Levico
Volitve v Venezueli so v svetu sicer sprožile različne odzive. Številne države po svetu so pozvale k zagotavljanju preglednosti izidov, več latinskoameriških držav je bilo ob tem kritičnih do volitev in podvomilo v izide, ki so zmago pripisali Maduru. Brazilija, Kolumbija in Mehika so v četrtek znova pozvale k “nepristranskemu preverjanju” izidov volitev zaradi vprašanj o legitimnosti zmage predsednika Madura. “Zelo pozorno spremljamo proces štetja glasov in pozivamo venezuelske volilne oblasti, naj nemudoma ukrepajo in javno objavijo podatke, razdeljene po voliščih,” so v skupni izjavi zapisale vlade treh držav.
Evropska unija se je pred nekaj dnevi sicer dokaj zadržano odzvala na dogajanje v Venezueli. Visoki zunanjepolitični in varnostni predstavnik EU Josep Borrell, torej nekakšen evropski zunanji minister EU, je sicer pozdravil odločenost prebivalcev Venezuele, da svoje volilne pravice uveljavljajo mirno in v velikem številu. “EU priznava zavezanost opozicije volilnemu procesu kljub neenakim pogojem. Voljo prebivalcev Venezuele je treba spoštovati,” je dejal.
Kot poudarja, rezultati volitev niso bili preverjeni in jih ni mogoče šteti za izraz volje prebivalcev Venezuele, dokler ne bodo objavljeni in preverjeni vsi uradni zapisi z volišč. Ob tem EU poziva venezuelski volilni svet (CNE), naj zagotovi največjo možno preglednost v postopku tabeliranja rezultatov, vključno z odobritvijo takojšnjega dostopa do zapisov glasovanja na vsakem volišču in objavo razčlenjenih volilnih rezultatov. EU tudi poziva oblasti, naj zagotovijo popolno in pravočasno preiskavo vseh pritožb in pritožb po volitvah. Verodostojna poročila domačih in mednarodnih opazovalcev namreč kažejo, da so bile volitve zaznamovane s številnimi nepravilnostmi. EU ob tem obžaluje, da ni bilo uresničeno nobeno od ključnih priporočil misije EU za opazovanje volitev leta 2021. Ovire za udeležbo opozicijskih kandidatov, pomanjkljivosti v volilnem imeniku in neuravnotežen dostop do medijev – vse to je prispevalo k neenakim pogojem opozicije pri nastopu na volitvah.
“EU je zaskrbljena zaradi samovoljnih pridržanj in ustrahovanja članov opozicije in civilne družbe v celotnem volilnem procesu ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov,” je zapisal Borrell. Agencija Reuters je pred tremi dnevi poročala, da EU ne bo priznala Madura za predsednika Venezuele, dokler ne bodo prešteti vsi glasovi in objavljeni realni rezultati.
Doslej se je s slovenske strani oglasilo samo zunanje ministrstvo, češ da je potrebno storiti vse za čim večjo transparentnost volitev v Venezueli. Sicer pa vlada v glavnem molči. Verjetno tudi zato, ker ne želi tvegati spora s koalicijsko Levico, ki odločno podpira Madurov avtokratski režim.