Piše: C. R.
V Novigradu v hrvaški Istri bodo 2. avgusta ob 21h v Galeriji Rigo odprli razstavo slovenskega umetnika Jiřija Kočice z naslovom Noseča Diotima.
Razstavo, ki jo bodo odprli s podporo mesta Novigrad-Cittanova, Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške, Istrske županije – Upravnega oddelka za kulturo in dediščino ter Turistične skupnosti Novigrad-Cittanova, spremlja katalog z uvodnim esejem Vasje Nagy-Hofbauerja. Razstava je odprta do 28. avgusta 2024, ogledate pa si jo lahko od ponedeljka do sobote od 19. do 22. ure.
Jiři Kočica (Slovenj Gradec, 1966) je kipar in pisatelj, konceptualni umetnik, teoretik in predavatelj. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1991) v razredu prof. Luja Vodopivca in prof. Tomaža Brejca. Na isti akademiji je opravil podiplomski magistrski študij pod mentorstvom prof. Dušana Tršarja (1993).
Delal je kot profesor na Srednji aranžerski šoli (STrŠ) v Ljubljani in kot zunanji sodelavec na Pedagoški fakulteti v Mariboru (Oddelek za likovno umetnost). Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. S sodelavci je leta 2003 izvedel obsežen projekt preureditve in prenove nekdanjega vojaškega zapora na Metelkovi v Ljubljani v Youth Hostel Celica, za kar so prejeli številne nagrade.
Je avtor več javnih plastik, med katerimi izstopa postavitev v Preglovem raziskovalnem centru Kemijskega inštituta v Ljubljani. Strokovna besedila s področja teorije umetnosti je objavil v več knjigah in strokovnih revijah. Po izidu romana Izvornik (Izvirnik) je bil leta 2018 nominiran za nagrado Kresnik. V svoji karieri je deloval tudi kot kustos. Od leta 2018 predava več študijskih predmetov na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Univerze na Primorskem v Kopru.
Še odlomek iz predgovora Vasje Nagy-Hofbauerja:
“Slovenski akademski kipar, risar, pedagog in esejist se predstavlja z ambientalno
instalacijo, v središču katere je figura v naravni velikosti, njeno pripovednost pa delno navdihuje prikaz erotičnih naukov prerokinje Diotime iz Platonovega ‘Simpozija’. . Jiři Kočica raziskuje teme starodavne lepote, božanske lepote, ljubezni in nesmrtnosti kot sodoben znanstveni laboratorij, v katerem rezine človeških figur ležijo na steklenih ploščah/posodah. Vstavljeni so v okvir laboratorijskega pohištva. Zaradi materiala in njegove laboratorijske hladnosti tega elementa ne moremo zamenjati za menzo ali restavracijo s hitro prehrano. Ta je preveč tehnološko dovršen in estetsko industrijsko dodelan. Te rezine vsebujejo liste posebnega gela, na katerem so zabeleženi odtisi zaporedij človeškega genoma. Na vrhu je postavljena glava, pravzaprav negativni odtis glave, ki daje obliki identiteto človeškega telesa. Glava je klasicistično generična, kar dodatno potrjuje človeško figuro, pod njo pa so rezi, ki spominjajo na slike magnetne resonance. Diotima je noseča /…/.«