Piše: G. B.
V novi številki Demokracije razkrivamo, kako so se slovenski režimski funkcionarji, ki so hiše dobivali »v najem«, slednje kupovali po smešno nizkih cenah, nato pa jih prodajali za velikanske vsote – v takšni še vedno živi denimo Milan Kučan. Razkrivamo, kaj se je dogajalo na sojenju v zadevi Trenta na celjskem sodišču in zakaj je senat, ki sodi Janezu Janši, nezakonito imenovan. Pišemo tudi o tem, kako se krepi vladni fašizem ter preganjanje drugače mislečih ter o spodletelem atentatu na predsedniškega kandidata Donalda Trumpa.
Po 19 letih od dogodka se je prejšnji teden začel prvi narok v zadevi Trenta, ki ga prvak opozicije Janeza Janša označuje kot sodni proces Patria 2, ker gre za podobno absurdno obtožnico. Janši tožilstvo očita, da je nepremičnino v Trenti prodal za previsoko ceno, čeprav je bila ta prodana za ceno, kakršno so takrat imele nepremičnine v tem okolju. Ob tem pa nihče ne preganja tistih, ki so tedaj kupovali nepremičnine po nižji ceni v Murglah, pozneje pa so jih nekateri prodali za bistveno višji znesek, kar zdaj očitajo Janši. Janez Janša je pojasnil, da so v istem času, kot je on leta 1992 kupil posestvo v Trenti in zanj plačal 45 tisoč mark, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Zemljarič, Janez Stanovnik in Franc Šetinc kupili hišo v Murglah za okoli 30 tisoč mark, nekateri od njih pa so te hiše 10 do 15 let kasneje prodali za 500, 600 tisoč evrov, pa jih nihče ne preganja. Pojasnil je, da je posest, ki jo je leta 1992 kupil od zasebnika, nato leta 2005 prodal zasebniku za približno 120 tisoč evrov. Če bo za to kaznovan, bo »treba kaznovati še kakšnih 200 tisoč Slovencev, ki so v tem času kupili nepremičnine za nižjo ceno, kot so jo potem dosegli, ko so te nepremičnine prodali«. Pokojni Janez Drnovšek je živel v Murglah v hiši z 225 kvadratnimi metri površine, kjer je pred njim živel Stane Dolanc, eden najtesnejših sodelavcev Josipa Broza Tita. Pred leti smo v našem tedniku že poročali, da je Drnovšek za hišo plačal dobrih 37 tisoč mark, po poznejših zapisih pa naj bi jo bil prodal za več kot 500 tisoč evrov in si za ta denar kupil hišo na Zaplani.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Kozlovska sodba iz nabora slovenske tranzicije
Le malo pred začetkom sodnih počitnic – začele so se 15. julija – se je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevala obravnava v zadevi Trenta. Ob že znanih dejstvih, o katerih smo pisali v prejšnji številki Demokracije, postaja jasno, da gre za še eno »kozlovsko sodbo«, če si nekoliko sposodimo ime že legendarne humoreske Josipa Jurčiča. A šalo na stran, kajti ne gre za navidezen sodni postopek, ampak za projekt, ki ga globoka država jemlje smrtno resno. Od famozne prodaje parcele v Trenti bo naslednje leto minilo že dvajset let, a očitno se režiserjem iz ozadja mudi, saj se vse pogosteje omenjajo nove predčasne volitve. Spomnimo: že decembrske volitve 2011, takrat prve predčasne v Sloveniji (če ne štejemo tistih iz leta 1992, ki so bile prve po sprejetju nove ustave), so dejansko minile v znamenju medijskega poročanja o zadevi Trenta, s čimer so povezali Janšev nakup stanovanja v Ljubljani, ki naj bi ga bil – tako pišejo mainstream mediji – subvencioniral kar Imos, če da gre za politično korupcijo. Ob tem pa kot »dokaz« navajajo eno od cenitev, ki vrednost parcele že nekaj let po prodaji ocenjuje za sto tisoč evrov manj, kot jo je prodal prvak SDS. Leta 2011, šest let po tej prodaji, so to zgodbo v kombinaciji s pohodom Jankovićeve instantne stranke Pozitivna Slovenija režiserji globoke države dobro unovčili.
Vladni fašizem se krepi, še bolj hočejo preganjati drugače misleče
Lani 15. februarja smo na našem spletnem portalu objavili članek z naslovom »Koalicija pripravlja zelo nevaren in tudi skrajno zavržen zakon: vrača se verbalni delikt!« In očitno ne brez tehtnega razloga. V poslanski skupini Gibanja Svoboda so namreč že takrat pripravili osnutek zakona proti poveličevanju fašizma, nacizma in kolaboracije. Kot je poročala spletna izdaja časopisa Delo, so osnutek dokumenta poslali na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa se takrat ni hotelo opredeliti, saj so na ministrstvu čakali na novega šefa Boštjana Poklukarja, potem ko je odstopila Tatjana Bobnar. Bilo pa je jasno, da je samo vprašanje časa, kdaj bo sporni zakonski predlog prišel na dnevni red. Očitno je bil peklenski načrt za vrnitev verbalnega delikta, proti kateremu se je v osemdesetih letih boril velik del civilne družbe (in tudi del politike preko ZSMS), dogovorjen prav v tistem času, saj se je z vodstvom državnega zbora srečal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, nekdanji poslanec SD, ponosnih naslednikov Zveze komunistov Slovenije. /…/ A očitno Križman in Klakočarjeva nista govorila le o tem, signale o novem napadu na svobodo govora je že nekaj časa dajal poslanec Svobode, zgodovinar Martin Premk, glavni pobudnik spornega zakona in tudi funkcionar borčevske zveze.
Intervju: dr. Boštjan M. Turk
»Katastrofa. Tragikomedija, če ne bi imelo to neposrednega učinka na ljudi, če ne bi bilo življenje za eno tretjino dražje, kot je bilo prej, če ne bi bila Slovenija po 33 letih samostojnosti ogrožena, ker nima pravne države, ker se policija absolutno zlorablja za obračunavanje z ljudmi, ki mislijo drugače,« je v intervjuju za Demokracijo dejal profesor, publicist in politični analitik dr. Boštjan M. Turk. In dodal: »Drugače pa je tudi fant od naše Tine zabaven. On je boljši komik od Šarca. Iz svoje prakse vidim, da gre za teorijo komičnega, ki jo je razvil Henri Bergson. Se pravi, gre za nekaj, kar odstopa od običajnega reda stvari: pijanček se zdi smešen, ker ljudje hodimo po cesti normalno, on pa ne, in je to smešno. Vse, kar počne Golob, je kot vic. Njegova spremljevalka je vic. Potem mu službe, ki držijo roko nad Natom, dvakrat prekvalificirajo spremljevalko v nekdanjo ženo, kar je čista komedija.«
Spodletel poskus atentata na borca proti globalizmu in kandidata za predsednika ZDA Donalda Trumpa
V ameriški zvezni državi Pensilvaniji odjeknili streli, namenjeni Donaldu Trumpu. Rešila ga je le »božja previdnost«. Oblasti trdijo, da je strelec deloval sam, a pojavljajo se različni dvomi o tem. Trump vsekakor ostaja velik trn v peti globoke države. Donald Trump predstavlja določen pojav in je postal simbol boja proti političnemu »močvirju« globalizma. Če ima kot človek in kot predsedniški kandidat določene pomanjkljivosti, saj so bili nekateri razočarani nad njegovim delom predsednika ZDA, ker naj ne bi bil dovolj oster in temeljit – pri čemer se je treba zavedati, da mu je globoka država na vsakem koraku metala polena pod noge –, je kot pojav in simbol množic, ki zavračajo levičarstvo in globalizem trn v peti ameriškemu režimu in mednarodnim klikam. Zaradi tega morda ni tako presenetljivo, da je samo dan po tem, ko naj bi bil sedanji ameriški predsednik in Trumpov tekmec Joe Biden izjavil, da je Donald Trump grožnja za ZDA, nekdo poskušal slednjega ubiti. Trump je le za las ušel smrti, saj je bil zadet v uho. Morda bi lahko celo rekli, da je bila posredi božja previdnost. Če namreč v trenutku, preden ga je zadela krogla, ne bi bil rahlo premaknil glave, bi napadalcu uspelo odstraniti glavnega sovražnika ameriške levice in globalizma.
Golobova vlada mora povrniti škodo zavarovalnicam
Zaradi lanske zamrznitve višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se predstavniki vladne koalicije z zavarovalnicami pogodili, da jim bodo plačali odškodnino. Iz davkoplačevalskih sredstev seveda. To je javnosti sporočilo ministrstvo za zdravje, in sicer so Zavarovalnici Triglav ugodili zahtevi za plačilo 11 milijonov evrov, Vzajemni za 14,14 milijona evrov in Zavarovalnici Generali za 8,36 milijona evrov. To je skupno 33,5 milijona evrov. Na to se je med drugim odzval Ivan Simič, nekdanji generalni direktor Fursa. Spomnil je, da so nas lani predstavniki vlade prepričevali, da so mesečni znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje zamrznili na 35,00 evra. Hiteli so razlagati, da ne bodo omogočili bogatenja zavarovalnicam, to je istim zavarovalnicam, ki jim bodo sedaj nakazali 33,5 milijona evrov.
Zdravniška zbornica Slovenije za spremembo kazenskega zakonika za zaščito zdravstvenih delavcev
Za zaščito zdravstvenih delavcev je nujna sprememba kazenskega zakonika. Kljub številnim oviram jim je uspelo zbrati podpise. Zdravniška stavka razgalila vso bedo in trhlost vladajoče koalicije. V Fidesu opozarjajo, da bodo, če ne bo prišlo do dogovora, edini poraženci javni zdravstveni sistem in z njim pacienti. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je prejšnji teden sporočil, da se vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba že ves čas ukvarja z iskanjem načinov, kako bi zdravništvo utišala in stavko zatrla. Opozarjajo tudi, da je zdravniška stavka razgalila vso bedo in trhlost javnega zdravstvenega sistema. »Če do dogovora med sindikatom Fides in vlado ne bo prišlo, bodo edini poraženci žal javni zdravstveni sistem in z njim pacienti,« so navedli.
V novi številki Demokracije preberite številne analitične kolumne, ki so jih prispevali naši uredniki, novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Miran Černec, Mitja Iršič, Andrej Umek, Matevž Tomšič, Keith Miles, Igor Kovač in Peter Marko Tase.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
