7.8 C
Ljubljana
torek, 24 decembra, 2024

Dr. Mitja Steinbacher:  »Zeleni prehod, ki temelji na subvencioniranju dražjih virov energije, je obsojen na ekonomski neuspeh«

Piše: Lucija Kavčič

V prelomnem trenutku zametka tehnološke ere, ki jo bodo zaznamovali t. i. pametni algoritmi, bo zelo pomembna reakcija politike in nosilcev javnega mnenja, žal pa je Evropa tehnološko zaostala za ZDA, je v intervjuju za Demokracijo dejal dr. Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in ekonomijo, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta.

Če se ne motimo, v tem času poteka vpis za podiplomski študij. Zanima nas, za katere programe se lahko študentje odločijo pri vas?

Drži, v tem hipu potekajo vpisi na tri študijske programe Fakultete za pravo in ekonomijo. Dodiplomski študij ekonomije ter magistrska študija prava in poslovnih ved.

Koliko študentov študira na Katoliškem inštitutu in kakšen vpis pričakujete letos?

Lani nam je uspelo okrepiti vpis. Pričakujemo nadaljevanje trenda naraščanja interesa predvsem za študij ekonomije in prava, ki sta naša osrednja študijska programa. Prvi vpisni rok je še odprt, drugega pa bomo odprli po potrebi, če bo še kaj prostih mest.

Verjetno imate tudi kaj odzivov študentov na študijske programe − kaj pravijo?

Študenti cenijo osebni pristop k študiju. Vsebine naših študijskih programov so standardne. Je pa razlika v pristopu, ki je pri nas precej bolj neposreden in oseben kot na konkurenčnih univerzah. Naša specifika so morda vsebine s področja filozofije in prava, ki jih vključujemo v študij ekonomije. Ta hip poteka redna samoevalvacija študijskih programov, tako da bo treba z natančnejšim odgovorom na to vprašanje še malce počakati.

Če se preselimo na druge teme: kakšna je danes ekonomska stvarnost v Sloveniji, v Evropi in preostalem svetu?

Živimo v prelomnem trenutku zametka tehnološke ere, ki jo bodo zaznamovali t. i. pametni algoritmi. Zelo pomembna bo reakcija politike in nosilcev javnega mnenja. Na področju pametnih algoritmov je Evropa zaostala za ZDA, Kitajsko in Japonsko. To vidim po narodnostni sestavi tematik: evropske raziskovalce primerjalno bolj zanima varstvo okolja in enakopravnost spolov kot pametni algoritmi.

Kakšna so ekonomska razmerja?

Ameriško gospodarstvo je v zadnjem letu in pol doseglo velik gospodarski razvoj. Dosegajo rekordne stopnje rasti in rekordno nizko brezposelnost. Evropa je tehnološko zaostala za ZDA. V Evropi veliko stavimo na zeleni prehod, utemeljen na programih subvencioniranja dražjih virov energije. Tak program je obsojen na ekonomski neuspeh. Ekonomsko uspešna in okolju prijazna Švica ima pet jedrskih central, trikrat toliko energije pa proizvedejo s pomočjo poganjanja vodnih turbin. EU ima visok potencial za razvoj obrambne industrije, ki je ta hip premalo uporabljen.

Kakšno ekonomsko prihodnost napovedujete?

Ekonomsko prihodnost v EU ocenjujem v luči zdajšnje mednarodne geopolitične situacije glede ruske invazije na Ukrajino in glede odnosa med Kitajsko in ZDA, ki ga v veliki meri diktirajo kitajske težnje nad nadzorom Tajvana. Pred vrati je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki jo vidim v luči poskusa preprečevanja kitajskega zavzetja Tajvana in slabitve njihove podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini. Vendar nas zgodovina uči, da trgovinski vojni navadno sledi vojaški spopad. Poraz Rusije in posledični vstop Ukrajine v zahodne gospodarsko-varnostne integracije bi preprečil resnejše ambicije Kitajske na Tajvanu in s tem najbrž zavrl trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko.

Kakšne so glavne pasti intervencionizma v dobi umetne inteligence?

To je odlično vprašanje. V resnici manjka odprte razprave na temo pasti intervencionizma v dobi umetne inteligence. Intervencionizem po svoji vsebini pomeni poseganje politike v gospodarske tokove. Si predstavljate, da bi imel nekdanji jugoslovanski režim na voljo možnosti posega v gospodarske tokove, ki jih politikom v današnjem času ponuja umetna inteligenca? Odgovor na to vprašanje je kar srhljiv.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine