Piše: P. T.
Med sodelujočimi na mednarodni konferenci »Za človeka gre«, ki je med 8. in 12. marcem letos potekala v Mariboru, je bila tudi mednarodno uveljavljena slovenska pravnica, ki sicer živi in deluje na Dunaju, profesorica dr. Verica Trstenjak.
Verica Trstenjak (1962) je profesorica evropskega prava s številnimi izkušnjami tako v akademskem kot pravnem sistemu. Med drugim je bila generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu in sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala leta 1995, pravosodni izpit pa opravila leta 1987. V času doktorskega študija je bila vodja pravne službe na ministrstvu za znanost in tehnologijo, leta 1996 je postala državna sekretarka na tem ministrstvu, istega leta je bila habilitirana za profesorico teorije države in prava ter civilnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2000 je bila generalna sekretarka Bajukove vlade. Nato je sodelovala v delovni skupini za pogajanja pri vstopu Slovenije v EU. Kasneje je odšla na podiplomski študij prava na Univerzi v Zürichu in na Dunaju, Hamburgu in Amsterdamu. Leta 2006 je bila habilitirana kot redna profesorica za področje civilnega in evropskega prava. Kot gostujoča profesorica je predavala na Dunaju, v Freiburgu, Hamburgu, Heidelbergu, Bonnu, Zürichu, Liechtensteinu, Amsterdamu, Luksemburgu, Ferrari, Sydneyju, Los Angelesu, San Franciscu, Tokiu, Seulu, Astani, Arubi in New Yorku. Do leta 2006 je bila članica Evropske strokovne komisije za pripravo Evropskega civilnega zakonika (Study Group on European Civil Code). Objavila je več kot 300 pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu;[3] predava na različnih mednarodnih konferencah doma in v tujini. Po koncu mandata na Sodišču EU je leta 2013 postala univerzitetna profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju (za obdobje petih let). Zdaj poučuje pravo EU in temeljne pravice na programu LL.M. Univerze na Dunaju, na Sigmund Freud Private University na Dunaju, Univerzi v Ljubljani in na Novi univerzi. Do leta 2013 je bila gostujoča profesorica na magistrskem študijskem programu (Sodni spori na področju pravic intelektualne lastnine v EU) na Univerzi v Luksemburgu in na Univerzi v Mariboru. Poučuje na poletnih šolah v Salzburgu (Univerza v Salzburgu), Stroblu (Univerza na Dunaju) in Alpbachu (Univerza v Innsbrucku).
Uresničevati cilje trajnostnega razvoja
Dr. Trstenjakova je predavala na temo človekovih pravic z ozirom na trajnost, tudi v luči posameznih sodb sodišč. Vendar je predavanje začela nekoliko bolj svojsko, saj je hotela izzvati zlasti v dvorani navzoče študente. Najprej jih je vprašala, kaj bi pri sami tematski obdelavi na konferenci spremenili, vsaj glede trajnosti in človekovih pravic. Sama je izpostavila en primer. V roke je vzela pollitrsko plastenko vode in nakazala smer, ki bi spodbudila poslušalce k razmišljanju. Čeprav je bilo predavanje posvečeno človekovim pravicam, ni hotela tega vprašanja načeti z dolgočasno teorijo, pač pa poudarjanjem možnosti, kaj poslušalci lahko sami storijo na tem področju. Kot je dejal nekdanji generalni sekretar OZN Ban Ki Moon, izrabljamo vire, kot da bi imeli dva planeta Zemlja, vendar imamo samo enega. Plan B torej v tem primeru ne obstaja – ker tudi ne obstaja planet B. »To je pomembno za vse nas,« je citat komentirala profesorica Trstenjakova. Poudarila je kratico EGS – v slovenščini okolje, upravljanje, družba. Gre za medsebojno vplivanje teh treh polj. To so tudi trije kriteriji za trajnost in vsi trije morajo biti izpolnjeni. Ni dovolj, da deluje samo eno od teh področij. Izpostavila je tudi 17 ciljev trajnostnega razvoja: odprava revščine, lakote, zagotavljanje zdravja, kakovostna izobrazba, enakopravnost spolov, čista pitna voda, itd.
Direktiva EU o okolju
Vendar pa so ti cilji tesno povezani s pravom. Dr. Trstenjakova je predstavila pravne vire in pravne akte, pa tudi mogoč vpliv sodišč na to področje. EU je na tem področju zelo aktivna, morda je pravnih aktov celo preveč. Vendar obstaja pomemben pravni akt, to pa je direktiva o trajnosti podjetij. To pomeni, da morajo podjetja in družbe poročati o ciljih trajnostnega razvoja. Poročati morajo tudi o človekovih pravicah, pa tudi o okoljskih in socialnih področjih. Glavni pravni akt Evropske unije na področju človekovih pravic je Evropska listina o temeljnih pravicah (2009), h kateri so zavezane samo članice EU. Ta knjižica dejansko predstavlja temeljno evropsko ustavo, čeprav je res, da je ima vlogo ustave EU njena ustavna pogodba. Toda katere temeljne človekove pravice so pomembne na področju trajnosti? Tu velja našteti varstvo okolja, varovanje zdravja, izobrazba, enakost pred zakonom in preprečevanje diskriminacije. In kdo potem skrbi za uresničevanje človekovih pravic? Sodišča, nacionalni parlamenti, EU oz. Evropska komisija, evropski parlament in evropska sodišča, nevladne organizacije?
Primer Švice
Kot nekdanja sodnica je dr. Trstenjakova v nadaljevanju naštela nekaj primerov, kako se lahko denimo prek Sodišča EU v Luksemburgu sproži postopek proti posamezni državi na področju podnebnih težav. Na primer: Evropska komisija je na tem sodišču sprožila postopek proti Španiji zaradi uporabe nitratov v tej državi. Španija namreč ni izvajala direktive o nadzoru voda. Imamo pa tudi Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu, ki ni vezano na Evropsko unijo, ampak na Svet Evrope, ki ima 46 članic. Tudi to sodišče obravnava zanimive primere s področja podnebja, kar se dogaja v zadnjem času. Temeljni akt, ki zadeva delovanje tega sodišča, je Evropska konvencija o človekovih pravicah. Društvo Verein KlimaSeniorinnen je tožilo Švico, ker naj bi storila premalo proti globalnemu segrevanju in s tem vplivu tega pojava na njihovo življenje. Sodišče o tej zadevi še ni odločilo, je pa to eden prvih primerov sodne obravnave kršitve človekovih pravic z vidika podnebnih sprememb. Po mnenju tožnikov Švica ni izpolnila obveznosti pri varovanju človekovih pravic: zavarovati življenje, zagotoviti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter procesne pravice, kot so zagotavljanje poštenega sojenja.
Tudi sami lahko sprožimo postopek
Naslednji primer iz Portugalske pa se nanaša na mlajšo generacijo. Portugalski primer ne zadeva samo Portugalske, ampak še 32 članic Sveta Evrope, med drugim Slovenijo. Gre pa spet za tožbo glede globalnega segrevanja in njegovih vplivov. Torej naj bi bile v tem primeru kršene temeljne človekove pravice, ker naštete države niso ukrepale. »Tudi tu odločitev še ni sprejeta, toda toliko, da veste, da lahko sprožite takšen postopek,« je dejala profesorica. In glavni razlog predlagateljev postopka? Spet drugi člen konvencije, tako kot v primeru Švice. Podoben postopek se je začel tudi proti Avstriji, saj so okoljski aktivisti doživeli zavrnitev na avstrijskem ustavnem sodišču. Obstaja pa primer z nemškega ustavnega sodišča, kjer je mlada generacija prav tako sprožila postopek proti podnebni zakonodaji, pri tem je bila delno uspešna. Nemčija je namreč leta 2019 sprejela zvezni zakon o vplivu na podnebne spremembe, skupina »Fridays for Future« je sprožila postopek in nemški ustavni sodniki so priznali, da so bile kršene človekove pravice, človekovo dostojanstvo in ogroženo okolje. Nemški parlament je zato brž spremenil zakon v skladu z razsodbo ustavnega sodišča, in sicer junija 2021. To so torej primeri, ki kažejo, da ima vsak možnost skrbeti za okolje tudi tako, da sproži postopek na sodišču.
Ukrepati moramo sami
»Trajnost je naša prihodnost, to bo imelo velik učinek na človekove pravice,« je svoje predavanje sklenila dr. Verica Trstenjak. Glede tega potrebujemo tudi nove pravne akte, ni dovolj, da za okolje skrbimo le v praksi. Odločitev sodišč kažejo na našo odgovornost. »Vaša domača naloga je, da razmislite, kako lahko ukrepate in pripomorete k boljšim rezultatom na področju trajnostnega razvoja.« Končala je s citatom Roberta Swana, da je največja grožnja planetu miselnost, da ga bo rešil nekdo drug. Ni nikogar drugega, mi sami moramo to storiti.
Poudarjen stavek:
Dr. Verica Trstenjak: »Vaša domača naloga je, da razmislite, kako lahko ukrepate in pripomorete k boljšim rezultatom na področju trajnostnega razvoja.«
(Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo)
