Piše: G. B.
Foto: Alma Mater Europea, Wikimedia, EPA/Olivier Hoslet, EPA/Kateryna Klochko
Pred kratkim smo že poročali o mednarodnem simpoziju »Za človeka gre«, ki ga vsako leto organizira Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor. Slednja je po novem tudi univerza, ki je akreditacijo prejela pred nedavnim.
Med udeleženci simpozija, ki je potekal med 8. in 14. marcem letos v Mariboru in je bil organiziran dvanajstič, tokrat s temo »V službi trajnosti in dostojanstva«, je bil tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki je udeležence tudi nagovoril. Njegov nagovor povzemamo v nadaljevanju.
Pahor za močnejšo integracijo
V uvodu je Pahor spomnil najprej na volitve v evropski parlament, na katerih je nekdaj tudi sam sodeloval, saj je bil nekaj let evropski poslanec. Spomnil je na dvajsetletnico slovenskega članstva v Evropski uniji. »Ta ideja biti skupaj, družina evropskih narodov in držav, je bila našemu gibanju za neodvisnost zelo pri srcu.« Ta evropska ideja, pravi Pahor, je bila za slovensko osamosvajanje v resnici zelo pomembna, prav tako kot demokracija. Tedanje gibanje je bilo namreč gibanje za neodvisno državo, demokracijo in tudi članstvo v evroatlantskih povezavah. Leta 2004 pa je Slovenija s članstvom v EU postala aktivna članica zahodnega sveta. »Sanje so se uresničile,« je dejal Pahor in se nato vrnil k letu 1989. V začetku maja tega leta je slovenski pesnik Tone Pavček na zborovanju v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo. »Bil sem tam. Mislim, da se je zbralo nekje med 20 tisoč in 25 tisoč ljudi v protest proti tedanji oblasti, ker je bil Janez Janša v zaporu,« je svojo izkušnjo opisal Pahor. Pavček je tedaj, kot se spomni Pahor, zelo na kratko dejal, da bi morali biti demokratična država, neodvisna država ter tudi del narodov in držav Evropske skupnosti. »To je bil čudovit trenutek za naš narod in rad bi, da si ga malo prikličete v spomin,« je Pahor dejal občinstvu. To pa tudi pojasni, zakaj je velik del naroda tako proevropski. V državah ni v vseh tako, v Sloveniji pa je proevropska usmeritev zelo prisotna. Ker je bila ideja Evropske unije vgrajena v srce naše neodvisnosti in gibanja za demokracijo, je sedaj velika večina naroda zelo naklonjena Evropski uniji, pravi Pahor. Že takrat je bila prisotna želja po članstvu v veliki evropski družini.
Zapletena geopolitična situacija
Glede junijskih volitev v evropski parlament pa je Pahor izrazil mnenje, da bodo to verjetno najpomembnejše volitve zadnjih 20 let. »Razlog je predvsem geopolitičen,« je dejal in omenil vojno v Ukrajini, rusko okupacijo dela Ukrajine, vojno na Srednjem vzhodu in še 55 oboroženih konfliktov po svetu. »Ta čas je geopolitična situacija v Evropi in po svetu zelo zahtevna,« pravi Pahor. Vendar bi bila to odlična priložnost za odločitev na volitvah. Verjetno se jih bo udeležil vsak drugi volilni upravičenec, morda jih bo letos več. Tudi v Sloveniji bi šlo na volišča več ljudi kot v običajnih okoliščinah, je prepričan Pahor. Ne zaradi strahu, ampak zaradi zaskrbljenosti. Slednja obstaja, saj se mnogi sprašujejo, kaj nas čaka v prihodnosti – kaj se bo zgodilo v Evropi, v Evropski uniji, po svetu. Pahorjevo sporočilo je, da sedaj živimo v prav posebnem trenutku zgodovine. Potreben je premislek, kaj bodo naši naslednji koraki. Pahor si želi močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo, ki bo sposobna odgovoriti na temeljne izzive. Zato podpira integracijske procese in ne dezintegracije. Če bo EU delovala v tej smeri, bo lahko pozitivno vplivala na dogajanje po svetu in tudi v domačem okolju, meni Pahor. Če pa bo šla naša skupna evropska družina po poti razhoda, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. »V tem primeru ne bi bil le zaskrbljen, ampak tudi prestrašen,« je dejal. V tem primeru ne bi bilo dovolj moči za spopadanje s težavami, saj 27 članic EU težko to nalogo opravi posamič. »Boril se bom do zadnjega, da bo naša hiša bolj integrirana,« pravi nekdanji predsednik Slovenije, ki simpatizira z idejo o »združenih državah Evrope«.
Obnovitev konvencije o prihodnosti Evrope
Ta model EU pa podpira le malo ljudi, priznava Pahor. »Vendar v to verjamem in menim, da samo če integriramo naših 27 držav in te, ki se bodo še pridružile, se bomo sposobni spopasti z izzivi prihodnosti.« Razlike med nami obstajajo in so čudovite, vendar lahko v naslednjih letih in desetletjih postanejo premočne, s tem pa bi EU šla po poti dezintegracije, kar ne bi dobro vplivalo na Slovenijo. Prav zato so te volitve tako pomembne, saj moramo naznaniti našim bodočim predstavnikom, kaj je naša skupna volja, kako močna je evropska ideja in to, da smo skupaj močnejši. Ali pa lahko naznanimo strah pred reformami evropskih institucij in ostanemo tam, kjer smo. Zato Pahor pričakuje v naslednjih tednih in mesecih vsebinsko razpravo o naši skupni prihodnosti, o institucionalnih reformah. Pahor prav tako ne izključuje obnovitve konvencije o prihodnosti Evrope, ki bi tudi postavila temelje evropski ustavi. Enkrat so že poskusili, a je spodletelo, je spomnil. Morda bodo naslednja leta primeren trenutek za ponoven poskus.
Nujna tudi krepitev skupnega obrambnega sistema
Borut Pahor je prepričan, da bo do takšne konvencij prišlo, saj zanjo obstaja velik interes, verjetno se bodo zanjo ogrele tudi vse glavne evropske institucije. S tem bo odprta pot do reforme teh institucij. »Rezultat bi bil močnejša, bolj integrirana Evropa,« pravi nekdanji predsednik RS, ki meni, da ta ideja ne ogroža slovenske neodvisnosti. Ponovil pa je sporočila, da nas tega reformnega procesa ne sme biti strah in tudi ne, da bi to negativno vplivalo na Slovenijo. Obstaja pa razlog za zaskrbljenost, dodaja. Ob padcu berlinskega zidu smo bili tudi sami na razpotju, a nam je uspelo najti pravo pot na miren način. Imeli smo mir, varnost, razvoj, blaginjo, razvoj v vseh teh letih. Narediti moramo vse za ohranitev tega procesa, da ne bo prekinjen z uporabo sile, s sovražnim govorom in razdvajanjem. Razlike same po sebi niso zlo, je svoj nastop sklenil nekdanji predsednik RS in nato odgovarjal še na vprašanja poslušalcev. Med drugim tudi glede obrambe. Pahor pravi, da ne nasprotuje članstvu v Natu, saj meni, da lahko obrambno povezovanje članic EU samo koristi Severnoatlantskemu zavezništvu. Verjame tudi, da so članice EU sposobne v naslednjih letih razviti bolj integriran sistem obrambe, kot je zdaj. Žal pa ni preveč optimističen glede vojne v Ukrajini. »Sem zelo zaskrbljen,« je priznal in nakazal na preostalih 55 oboroženih konfliktov po svetu, saj lahko privedejo tudi do najhujšega. Storiti je treba vse, da se najbolj črni scenariji ne bi zgodili. »Moramo biti pripravljeni na vse,« je spomnil Pahor in ob tem izpostavil Švedsko, ki se je pred kratkim pridružila Natu. Če želi biti močna in varna pred apetiti Rusije, je združitev z drugimi 32 članicami zveze edina pot. Zato je močna skupna obrambna politika nujnost.
Poudarjen stavek:
Borut Pahor: »Ta čas je geopolitična situacija v Evropi in po svetu zelo zahtevna.«