Piše: Bogdan Sajovic
Foto: Borut Živulović, Tamara Bizjak
Demografski problem ni le slovenski, ampak zajema celotno Evropo. Spremeniti je treba mišljenje, da so otroci in družina ovira na karierni poti. Golobova ukinitev Urada za demografijo je v nasprotju s priporočili Evropske komisije. Projekcije Umarja kažejo, da grozi pomanjkanje delovnega kadra.
Evropska poslanka Romana Tomc je v Ljubljani gostila konferenco na temo demografije. Na njeno povabilo se je je udeležila tudi podpredsednica Evropske komisije, komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica. Glavni namen konference je bilo ozaveščanje o demografskih spremembah, prepoznavanje vloge politike, družbe ter gospodarstva pri staranju prebivalstva.
Težava je v premajhnem številu rojstev
Evropska poslanka Romana Tomc je poudarila, da težava ni v številu starejših ljudi, pač pa v pomanjkanju mladih, premajhnem številu rojstev torej. Lansko leto se je v Sloveniji rodilo.627 otrok, kar pomeni 7-odstotni padec v odnosu na leto pred tem in hkrati najmanjše število rojenih otrok v vsem času samostojne Slovenije. Ta številka pa je še bolj alarmantna, saj ta čas živi v Sloveniji okoli devet odstotkov oseb, ki imajo tuje državljanstvo, petnajst odstotkov lani rojenih otrok pa »odpade« nanje, kar pomeni, da je število novorojenih Slovencev še toliko nižje.
Velik del krivde za takšno stanje je, če že ne prevladujoče, pa vsekakor močno poudarjeno prepričanje v moderni družbi, da so otroci v bistvu ovira v karieri. Predvsem žensk, ker največji del skrbi za otroke in družino pade na njihova pleča, saj že star pregovor pravi, da ženska podpira tri vogale v hiši. Mnoge moderne ženske torej menijo, da bi zaradi porodniških odsotnosti in družinskih obveznosti trpela njihova kariera, in se zato odločajo, da bodo imele samo enega otroka, in še to načeloma v poznih letih, če se sploh odločijo zanj. A tudi mnogi moški menijo podobno, da bi bili otroci in družina motnja na njihovi karierni poti, zaradi česar se tudi oni odpovedujejo družini in otrokom.
Romana Tomc je v svojem izvajanju dejala, da je takšno prepričanje popolnoma zgrešeno. Poudarila je, da je mnogo žensk kombinira uspešno kariero z družino. To drži, navsezadnje je tudi Tomčeva mati, hkrati pa ima uspešno politično kariero. Ali pa predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jo je uspešna politična kariera pripeljala na sam vrh evropske politične piramide, čeprav ima kar sedem otrok. Zaradi tega je Tomčeva dejala, da je treba v družbi spremeniti mišljenje, da kariera ni združljiva z družinskim življenjem.
Golob dela proti priporočilom Evropske komisije
Tomčevo je na govorniškem odru nasledila podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica ter predstavila potencialne grožnje in evropsko strategijo na področju demografije, ki zajema nabor orodij EU za demografijo. Ob tem je poudarila, da demografski problem zajema celotno Evropo in ne samo nacionalnih držav. Evropska družba je stara, je dejala Šuica, to pa ne pomeni, da je to nekaj slabega. To namreč dokazuje visoko kakovost življenja v državah Evropske unije, oziroma v evropskih državah na splošno. To seveda drži, saj so visok življenjski standard, kvalitetna zdravstvena oskrba in izreden znanstveni ter tehnološki razvoj omogočili, da se je v praktično eni generaciji človeško življenje Evropejcev močno podaljšalo. Dandanašnji Evropejci živimo namreč dvajset let več kot so živeli naši stari starši. Zato ima evropska komisarka prav, ko trdi, da ni nič narobe, če Evropejci dosegam visoko starost. Problem pa nastane, ker nimamo otrok oziroma jih imamo premalo, zato nastaja demografska luknja. To luknjo je treba zapolniti, pravi Šuica, in zaradi tega se v Evropo uvažajo migranti. Dejala je, da tudi v hipotetičnem primeru, če bi zdaj, v tem trenutku začeli vsi Evropejci imeti več, denimo pa štiri ali pet otrok, bi to še vedno pomenilo določeno obdobje, ko bi zijala v evropski družbi demografska luknja, saj bi moralo tudi v tem hipotetičnem primeru visoke rodnosti preteči vsaj dvajset let, da bi ti otroci odrasli.
Takšno stanje je posledica dolgih desetletij, ko smo v Evropi zanemarjali področje demografije, je dejala Šuica. Dejala je tudi, da je Golobova vlada naredila veliko napako, ko je ukinila Urad za demografijo, ki ga je ustanovila Janševa vlada. Po njenih besedah je področje demografije sicer v rokah posameznih vlad članic Evropske unije in se komisija sama po sebi ne more neposredno vmešavati ali celo ukazovati posameznim članicam demografske politike. Lahko pa priporoča ukrepe. Stališče Evropske komisije na tem področju je, da je ustanovitev urada za demografijo najmanj, kar bi morale posamezne članice storiti; ustanovitev posebnega ministrstva, ki bi se ukvarjalo z vprašaji demografije in koordiniralo sodelovanje ministrstev na tem področju pa bi bilo še veliko boljše. Golobova vlada je torej z ukinitvijo Urada za demografijo storila prav nasprotno od priporočil Evropske komisije.
Močno spremenjena starostna struktura Slovenije
Dr. Alenka Kajzer z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je predstavila trende in izzive, s katerimi se sooča Slovenija. Opozorila je, da se je starostna struktura po osamosvojitvi močno spremenila. Če je bilo leta 1991 27,9 odstotka prebivalcev Slovenije mlajših od dvajset let, se je do leta 2021 ta odstotek temeljito zmanjšal, na vsega 19 odstotkov in pol. Na drugi strani pa se je praktično podvojilo število starejših od 65 let, in sicer z 10,8 na 20,7 odstotka. Projekcije, ki jih je predstavila dr. Kajzerjeva, pa kažejo, da se bo populacija kljub priseljevanju kmalu začela zmanjševati, kar pomeni, da bo zmanjkalo delovnega kadra. Zaradi tega Umar priporoča štiri ukrepe:
- zgodnejše vstopanje mladih na trg delovne sile;
- kasnejše upokojevanje ob prilagajanju delovnih mest starejši delovni sili, več možnosti za usposabljanje starejših in uvajanje prožnejših oblik dela za starejše in upokojence;
- spodbujanje priseljevanja tujih državljanov zaradi dela in vračanja Slovencev, ki delajo v tujini;
- vzpostavljanje razmer za zmanjšanje izseljevanja.
Mladi težko pridejo do kredita
Nagovorom je sledila okrogla miza, kjer sta poleg Romane Tomc in podpredsednice EK Dubravke Šuica imela besedo tudi nekdanji direktor Urada za demografijo mag. Danilo Lončarič ter prof. dr. Vlado Dimovski, redni profesor na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani. Lončarič je izpostavil ukrepe, s katerimi se je ukvarjal Urad za demografijo, ki ga je zdajšnja vlada ukinila. Poudaril je, da so si prizadevali priti naproti ljudem z dejanskimi ukrepi s prioriteto na mladih. Izpostavil je tudi problematiko, da mladi težko pridejo do sredstev za polog, ki bi jim omogočil pridobitev kredita. Omenil je tudi, da je Janševa vlada pripravljala ustanovitev posebnega sklada, v katerega bi vplačevali za vsakega novorojenca vsak mesec do polnoletnosti v vrednosti enega grama zlata, kar bi bilo seveda neobdavčeno. Po predvidevanjih bi tako otok ob polnoletnosti imel na razpolago dobrih štirideset tisoč evrov, kar bi mu omogočilo polog za stanovanjsko posojilo. Zaradi nastopa Golobove vlade je ta shema seveda padla v vodo.
Prof. dr. Dimovski pa je poudaril ključno vlogo institucij. Demografija ni samo mikroproblem posameznih držav, zato je prav, da se koordinira na najvišjem nivoju. Tako je postavil v ospredje dejstvo, da bomo morali pokojninski sistem vedno spreminjati, saj ga bo treba prilagajati trendom.
Izpostavljeni stavek:
Lansko leto se je rodilo najmanjše število otrok, rojenih v vsem času samostojne Slovenije.