3.3 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Se znotraj katoliške Cerkve vse bolj lomijo kopja? Vedno več škofov nasprotuje Frančiškovi »begunski filantropiji«!

Kot je znano, je papež Frančišek velik zagovornik migrantov in velja po nekaterih podatkih tudi za velikega prijatelja muslimanov. Navsezadnje je to pokazal tudi z obiskom grškega otoka Lesbos, od koder se je s papeževim letalom nazaj v Vatikan pripeljalo tudi dvanajst migrantov. Seveda ne kristjanov, ki so med migranti sicer v veliki manjšini.

 

Tudi pred dobrim tednom dni je papež Frančišek znova razburil del javnosti, ko je daroval mašo za begunce in migrante, ob tem pa je obsodil tiste, ki zavračajo migrante, češ da gre za »brezplodno hinavščino«. Tisti, ki zavračajo migrante, po njegovih besedah, zavračajo “tiste, ki imajo, tako kot mi, pravico do varnosti in dostojnih pogojev za bivanje”. Hinavščina po njegovih besedah gradi zidove, tako resnične kot virtualne, in ne mostov. »Edina razumna odgovora pri soočanju z migracijami sta solidarnost in usmiljenje,« je poudaril papež Frančišek, ki se je tako odzval na dogajanje zadnjih tednov, ko so ladje v lasti nevladnih organizacij pripeljale v Evropo nove pošiljke migrantov, kar pa so nekatere države zavrnile.

Seveda je jasno, da so nad sedanjim papežem zelo navdušeni tudi levičarji, tudi v Sloveniji, saj jim na ta račun uspeva ustvarjati razdor med Cerkvijo in protikomunistično stranjo. V Sloveniji je znotraj cerkvenih vrst, tudi med laiki, zelo malo polemik o pravilnosti papeževega ravnanja – vsaj na zunaj je tako videti. Le redki kritiki se namreč upajo oglasiti, saj v katoliških medijih stališča sedanjega papeža veljajo za »nezmotljiva«. V začetku migrantske krize se je z »alternativnim« mnenjem glede migrantov oglasil le murskosoboški škof Peter Štumpf, vendar je bil dokaj hitro utišan. Glede spornih točk v papeževi apostolski spodbudi »Radost ljubezni« v zvezi s podeljevanjem zakramentov ločenim in ponovno poročenim se je debata sicer odvijala na portalu Časnik.si. Sicer pa za razliko od nekaterih drugih držav velja, da se o papeževih stališčih ne razpravlja.

A kot kaže, lahko prav takšno ravnanje privede do razkola znotraj Cerkve, kajti papeža Frančiška realnost sedaj prehiteva »po desni«. Kot je znano, je kritično stališče do muslimanskih migrantov izrazilo že več škofov na Češkem, Madžarskem in Poljskem. A še bolj kategoričen je bil pred letom dni afriški kardinal Peter Turkson, ki je bil leta 2013 tudi možen kandidat za papeža. Meni, da je prišel čas, da “se zapre pipa” afriškim migracijam v Evropo in naj se namesto tega oblasti raje osredotočijo na države, od koder prihajajo migranti. “To je kot voda, ki teče iz odprte pipe. Ni dovolj samo, da poplavo osušite, temveč morate izklopiti pipo,” je prepričan. Pri tem je še poudaril, da velika večina afriških držav ni na vojnem območju, s katerega morajo prebivalci obvezno pobegniti. “Po mojem mnenju lahko spremenimo stvari, da zadržimo mlade tam, kjer so.”

Nedavno se je oglasil tudi vplivni škof Athanasius Schneider, sicer pomožni škof v kazahstanski prestolnici Astana. Kot je dejal, je fenomen tako imenovane ‘imigracije’ »načrt, ki je bil dolgo v pripravi s strani mednarodnih sil, ki želijo doseči radikalno spremembo krščanske in nacionalne identitete ljudi po Evropi«. Te sile po njegovem izkoriščajo ogromen potencial Cerkve in njenih struktur za nadaljnjo širitev protikrščanskih in protievropskih ciljev. V ta namen zlorabljajo resnični koncept ideje humanizma in celo krščanske zapovedi solidarnosti. Škof Schneider, sicer avtor več knjig o evharistiji, prijatelj prejšnjega papeža Benedikta XVI. ter zaveznik kardinala Raymonda Lea Burka, ki je izrazil dvom v nekatere točke prej omenjene apostolske spodbude »Radost ljubezni«, sicer ni direktno omenil papeža in njegovih stališč, vendar je jasno, da gre pri njegovem stališču za veliko kritiko papeževe »migrantske filantropije«. Zanimivo je (ali pa niti ne), da smo novico o stališčih škofa Schneiderja zaman iskali na spletnih straneh slovenskih katoliških medijev, medtem ko si nekateri katoličani (tudi v Sloveniji!) želijo, da škof Schneider postane papež in »naredi red«. No, verjetno ima precej možnosti, kajti papež Frančišek si je že naložil osmi križ, kar pomeni, da verjetno ne bo več dolgo časa vodil Cerkve. A nekateri namigujejo, da je sedanji papež kljub visoki starosti še vedno v odlični kondiciji.

Sicer pa naš vir, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da je ravno papeževo pretirano udinjanje muslimanskim migrantom pokazalo, da gre v ozadju za posle, ki v resnici nimajo veliko opraviti z evangelijem, pa tudi za vpliv sodobnega prostozidarstva, ki širi svoj virus preko vatikanskih struktur v krajevne cerkve. To se kaže tudi v Sloveniji, kjer v zadnjih petih letih prihaja do velikih sprememb v mentaliteti večine aktivnih katoličanov, saj so v glavnem podvrženi »kultu osebnosti« papeža Frančiška, s tem pa se vse bolj naslanjajo tudi na tiste slovenske politike, ki so naklonjeni migracijam ter islamu. Kot opozarja, ima mecen globalne levice George Soros v Sloveniji dolge lovke, njegov vpliv sega tudi v nekatere krščanske organizacije. O tem smo se navsezadnje prepričali tudi sami, ko smo pred nekaj meseci raziskovali, katere od teh organizacij so se pridružile povsem levičarsko orientirani platformi Sloga, kjer so se nekatere organizacije (tudi Karitas in Združenje krščanskih poslovnežev) znašle v španoviji z Mirovnim inštitutom. In še to: predstavnike teh organizacij smo tudi povprašali, kaj mislijo o stanju slovenske demokracije oz. ali je ogrožena. Zanimivo, zgolj s strani predstavnika Jezuitskega združenja za begunce smo dobili odgovor, da demokracija v Sloveniji ni ogrožena. Tudi to nekaj pove …

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine